Ob pričetku letošnjega rožnatega oktobra, je dr. Simona Borštnar, dr. med., internistka onkologinja v Sektorju internistične onkologije na Onkološkem inštitutu Ljubljana (OI), vodja mamarnega tima na OI podala izjavo za javnost: »Tudi letošnje leto je živahno pri pridobivanju novih spoznanj pri zdravljenju raka dojk. Veseli smo, da z uvajanjem novih zdravil zadovoljivo hitro sledimo njihovi registraciji. Veliko smo naredili na področju celostne rehabilitacije, kjer pa nas čaka še naporna pot, da bomo dobre izkušnje iz pilotne raziskave OREH razširili na vse bolnice z rakom dojk v Sloveniji. Pričeli smo tudi s kliničnim registrom raka dojk, ki nam bo z bogato zbirko podatkov za podrobnejše analize primerov te bolezni pomagal ne le natančno spremljati diagnostiko in zdravljenje, ampak bo tudi podlaga za spremljanje kakovosti celostne obravnave bolnikov z rakom dojk po Sloveniji.«
Rak dojk je najpogostejši rak pri ženskah v razvitem svetu, tudi v Sloveniji. Po podatkih Registra raka RS je v obdobju 2016−2020 v Sloveniji povprečno letno za rakom dojk zbolelo 1.481 žensk, umrlo pa 439. V letu 2020 je za rakom dojk zbolelo 1.459 oseb, od tega 1.448 žensk in 11 moških, umrlo pa 472 žensk in 3 moški. Ob koncu leta 2020 je med nami živelo približno 20.000 oseb, ki jim je bila kdaj v življenju postavljena diagnoza raka dojk. Najpogosteje za rakom dojk zbolevajo ženske od 50. do 65. leta. Rak dojk sicer spada med bolezni z dobrim preživetjem. Rak dojk je po petletnem čistem preživetju v primerjavi z drugimi izbranimi raki v Sloveniji na 2. mestu pri ženskah. Petletno čisto preživetje slovenskih bolnic, zbolelih med letoma 2013 in 2017, je bilo 88-odstotno. Petletno čisto preživetje bolnic z rakom dojk se je med letoma 1997 in 2016 povečalo za 10 odstotnih točk.
Najpogostejše vrste raka dojk
V grobem govorimo o neinvazivnih rakih (okoli sto na leto) in invazivnih rakih (1.200 do 1.300 letno). Med invazivnimi raki pa te v grobem ločimo na hormonsko odvisne in hormonsko neodvisne ter HER2-pozitivne in HER2-negativne. Hormonska odvisnost pomeni, da so na rakavih celicah prisotni estrogenski in/ali progesteronski receptorji. Večina, kar tri četrtine rakov dojk, je hormonsko odvisnih. HER2-pozitivnost pa pomeni, da so na rakavi celici prekomerno izraženi receptorji, ki prek rastnih dejavnikov sprejemajo signale za razmnoževanje rakavih celic. HER2-pozitivnih rakov je okoli 15 do 20 odstotkov. Če rakave celice ne izražajo niti estrogenskih in/ali progesteronskih niti HER2-receptorjev, pa govorimo o t. i. trojno negativnih rakih. Teh je okoli 15 do 20 odstotkov.
Zgodnje odkrivanje raka dojk
Možnost za ozdravitev je velika, če je rak dojk odkrit pravočasno, ko je še v zgodnji fazi razvoja. Pomembna preiskava za zgodnje odkrivanje raka dojk je mamografija, ki lahko odkrije raka, ko je še netipen. Pomembno vlogo pri zgodnjem odkrivanju raka dojk ima tudi ženska sama, saj lahko s samopregledovanjem oz. pozornostjo na pojav sprememb na področju dojk odkrije novonastale in neobičajne spremembe ter se o njih posvetuje s svojim zdravnikom.
Program DORA
V starostni skupini od 50 do 69 let strokovnjaki priporočajo odziv na vabilo na presejalno mamografijo v presejalnem programu za raka dojk DORA, v katerega so od aprila 2018 vključene vse slovenske ženske v ciljni skupini. Cilj programa je zmanjšanje umrljivosti za rakom dojk med ženskami v ciljni populaciji za 25 do 30 odstotkov. V presejalnem programu z mamografijo večinoma odkrivamo majhne rake, ki jih s samopregledovanjem še ni možno zatipati. Odkrivanje majhnih rakov lahko pomeni bistveno boljše možnosti za uspešno ozdravitev.
Samopregledovanje je pomembno ne glede na starost. Vsaka ženska bi morala že v mladosti začeti s samopregledovanjem in tako spoznati svoje dojke. Tako lahko zgodaj zatipamo zatrdline in opazimo spremembe, na katere morda sicer ne bi bile pozorne. Predmenopavzne ženske naj samopregled izvedejo med 7. in 10. dnem menstrualnega ciklusa, pomenopavzne ženske pa naj si izberejo določen dan v mesecu.
Kako pravilno pregledamo dojke: potrebno je sistematično pretipati obe dojki, pa tudi pazduhi in nadključnični loži. Poleg novo nastalih zatrdlin je potrebna tudi pozornost glede spremembe v velikosti ter obliki dojk in barvi kože, uvlečenost bradavice ali izcedek iz nje.
Če ženska sama zatipa zatrdlino ali opazi druge spremembe na dojkah, naj obišče svojega ginekologa ali družinskega zdravnika, ki jo bo po strokovni presoji napotil v najbližji center za bolezni dojk, kjer bodo opravili ustrezne preiskave.
Več o raku dojk na povezavi: https://www.onkologija.org/o-raku/rak-dojke/.
MEDNARODNA TELEFONSKA