Rak pljuč

Rak pljuč je bolezen, ki nastane zaradi nenadzorovane rasti celic v dihalih. Najpogosteje se začne v tkivu pljuč, redkeje v sapnici ali sapniku. Poznamo dve glavni vrsti, in sicer drobnocelični in nedrobnocelični rak, ki imata različen potek, kar je pomembno pri odločitvi o načinu zdravljenja. Po podatkih Registra raka RS je v Sloveniji leta 2013 zbolelo za rakom pljuč 1298 ljudi; bolezen je v porastu, še posebej pri ženskah.

Katere dejavnike tveganja poznamo?

– Kajenje je glavni poznani dejavnik tveganja, saj botruje nastanku raka pljuč kar v 90 %. Nevarno je kajenje v vseh oblikah, kot tudi pasivno kajenje.

– Izpostavljenost škodljivim snovem, kot sta radon in azbest, čas od izpostavljenosti do pojava bolezni je dolg, tudi 20–40 let.

– Delo in bivanje v onesnaženem okolju sta tudi pomembna, npr. v kovinski industriji, gradbeništvu ali kemični industriji.

– Genetski vzroki in/ali izpostavljenosti še nepoznanim dejavnikom tveganja, nanje pomislimo, ko bolniki niso bili izpostavljeni poznanim dejavnikom tveganja.

TUDI NEKADILCI ZBOLEVAJO ZA RAKOM PLJUČ!
Kako lahko zmanjšamo tveganje za nastanek raka pljuč?
Tveganje znižamo, tako da:

  • ne kadimo, na nevarnosti kajenja opozarjamo že otroke,
  • prenehamo s kajenjem,
  • se izogibamo pasivnemu kajenju,
  • se izogibamo strupenim in škodljivim snovem,
  • uživamo zdravo hrano, bogato s sadjem in zelenjavo,
  • skrbimo za redno telesno aktivnost.

Dejstvo, da zbolevajo tudi nekadilci in da ne zbolijo vsi kadilci, vodi znanstvenike v iskanje še drugih možnih kazalcev – biomarkerjev, ki naj bi opozarjali, pri katerih ljudeh je ta možnost zbolevanja večja. Morda bodo novejše raziskave odprle pot k zgodnejši diagnostiki in boljši prognozi bolnikov z rakom pljuč.

Katere dejavnike tveganja poznamo?

Kajenje je glavni poznani dejavnik tveganja, saj botruje nastanku raka pljuč kar v 90 %. Nevarno je kajenje v vseh oblikah, kot tudi pasivno kajenje.

Izpostavljenost škodljivim snovem, kot sta radon in azbest, čas od izpostavljenosti do pojava bolezni je dolg, tudi 20–40 let.

Delo in bivanje v onesnaženem okolju sta tudi pomembna, npr. v kovinski industriji, gradbeništvu ali kemični industriji.

Genetski vzroki in/ali izpostavljenosti še nepoznanim dejavnikom tveganja, nanje pomislimo, ko bolniki niso bili izpostavljeni poznanim dejavnikom tveganja.

TUDI NEKADILCI ZBOLEVAJO ZA RAKOM PLJUČ!

 

Kako lahko zmanjšamo tveganje za nastanek raka pljuč?

Tveganje znižamo, tako da:

  • ne kadimo, na nevarnosti kajenja opozarjamo že otroke,
  • prenehamo s kajenjem,
  • se izogibamo pasivnemu kajenju,
  • se izogibamo strupenim in škodljivim snovem,
  • uživamo zdravo hrano, bogato s sadjem in zelenjavo,
  • skrbimo za redno telesno aktivnost.

Dejstvo, da zbolevajo tudi nekadilci in da ne zbolijo vsi kadilci, vodi znanstvenike v iskanje še drugih možnih kazalcev – biomarkerjev, ki naj bi opozarjali, pri katerih ljudeh je ta možnost zbolevanja večja. Morda bodo novejše raziskave odprle pot k zgodnejši diagnostiki in boljši prognozi bolnikov z rakom pljuč.

Kateri so zgodnji znaki raka pljuč?

Težave, ki kažejo na to, da bi lahko šlo za raka, so:

  • kašelj (posebno če se spremeni narava kašlja),
  • težje dihanje,
  • bolečina ali zbadanje v prsih,
  • hitra utrujenost,
  • močnejši izmeček iz pljuč, včasih s sledovi krvi,
  • vnetja pljuč, ki ne izzvenijo ali se ponavljajo kljub zdravljenju z antibiotiki.

Te težave so nespecifične in se lahko pojavijo tudi pri drugih boleznih. Pomembno je, da ob pojavu težav čim prej obiščete zdravnika, da vas bo po potrebi napotil na ustrezne preiskave.

Pri napredovalem ali razširjenem raku se lahko pojavijo tudi:

  • glavobol, hripavost, ohromelost, bruhanje, bolečine v kosteh ali sklepih, potenje.
  • Pozorni moramo biti na nepojasnjeno hujšanje.

V nekaterih primerih bolezen poteka brez simptomov in je odkrita po naključju.

Ob odkritju bolezni so večinoma prisotni znaki napredovale bolezni, ki so posledica lokalne rasti tumorja, zasevkov, nemetastatskih – paraneoplastičnih pojavov ali kombinacije vseh naštetih.

Paraneoplastični sindrom – skupina neznačilnih težav, ki se pojavljajo pri 10–20 % bolnikov (predvsem z drobnoceličnim pljučnim rakom). Te težave nastajajo zaradi biološko aktivnih snovi (peptidov, citokinov in protiteles), ki jih izloča tumor.

Katere preiskave je potrebno opraviti pri sumu na raka pljuč?

Ko zdravnik z anamnezo in kliničnim pregledom postavi sum na raka, je potrebno opraviti naslednje preiskave:

  • osnovno rentgensko slikanje pljuč,
  • CT (računalniška tomografija) slikanje prsnega koša, zgornjega dela trebuha in glave,
  • bronhoskopijo, pri kateri zdravnik z upogljivim inštrumentom pregleda notranjost dihalnih poti in odvzame vzorce tkiva za pregled pod mikroskopom,
  • druge dopolnilne preiskave, ki jih zdravnik določi individualno glede na bolnikove težave, omogočijo določitev stadija bolezni: laboratorijske preiskave, ultrazvok trebuha, endoskopska preiskava medpljučnega prostora, ultrazvok trebuha, scintigrafija okostja, PET-CT.

Vrste raka pljuč:
Nedrobnocelični (80 %) – podskupine: epidermoidni (ploščatocelični), žlezni, velikocelični in slabo diferenciran; počasnejša rast, zaseva v pljuča, jetra, kosti, nadledvične žleze in možgane.

Drobnocelični (20 %) – nastane v pljučih, zelo hitro so prizadete bezgavke, hitro se širi. Potek je hiter, hiter je tudi odgovor na zdravljenje, vendar se tudi takrat, četudi smo dosegli remisijo zaseva v jetra, pljuča, kosti in možgane.

Način zdravljenja je odvisen od tipa tumorja, razširjenosti bolezni, bolnikovega splošnega stanja in spremljajočih bolezni. Lahko poteka z operacijo, obsevanjem, s kemoterapijo in tarčnimi zdravili; največkrat gre za kombinacijo vseh načinov zdravljenja, ki se dopolnjujejo s podpornim in simptomatskim zdravljenjem.

Kirurško zdravljenje pride v poštev, če tumor ne vrašča v sosednje organe in nima oddaljenih zasevkov. Na voljo je več vrst operacij; najprimernejšo določi zdravnik kirurg.
Obsevanje predpisujejo in izvajajo onkologi radioterapevti:

  • za popolno ozdravitev (radikalno obsevanje),
  • za zmanjšanje verjetnosti ponovitve bolezni po operaciji (pooperativno obsevanje),
  • za lajšanje bolnikovih težav (paliativno obsevanje),
  • za zmanjšanje nevarnosti nastanka možganskih zasevkov, ko jih bolnik še nima (profilaktično obsevanje).

Kemoterapija je primerna:

  • za spremljajoče zdravljenje ob operaciji ali obsevanju za doseganje ozdravitve ali za zmanjšanje možnosti za ponovitev bolezni;
  • pri razširjeni bolezni – za lajšanje težav, izboljšanje splošnega stanja in podaljšanja preživetja.

Tarčna zdravila so v zadnjih letih predmet številnih raziskav. Na področju tarčnih zdravil, ki so bolj poznana pod imenom biološka zdravila, smo priča spodbudnim odkritjem novih zdravil tudi za raka pljuč. Ta zdravila delujejo na določeno tarčo v celici, a če te tarče ni ali je ne poznamo, zdravila ne bodo učinkovala.

Kaj lahko pričakujemo v prihodnosti?

Ko odkrijemo raka pljuč v zgodnji, omejeni obliki, so dobre možnosti dolgotrajnega preživetja. Žal je takih bolnikov še vedno premalo, saj je bolezen večinoma odkrita v napredovali obliki. Pričakujemo, da se bo s hitrim razvojem novih metod odkrivanja in zdravljenja to stanje močno izboljšalo.

Imunoonkološka terapija, ki aktivira človekov imunski sistem tako, da je zmožen prepoznati in uničiti rakave celice, tudi veliko obeta. Raziskave kažejo celo na možnost ozdravitve pri posameznih bolnikih z napredovalim melanomom, mogoče tudi z rakom pljuč.

Vsako zdravljenje ima svoje stranske, neželene učinke; izrazitejši so pri bolnikih, ki so zaradi bolezni huje prizadeti, shujšani. Nekateri stranski učinki se pojavljajo le med zdravljenjem, mogoče jih je blažiti in zdraviti.

  • Po kirurškem zdravljenju se bolnik lahko hitreje utrudi, področje brazgotine lahko dalj časa ostane manj občutljivo, boleče.
  • Pri zdravljenju z obsevanjem se pri obsevanju prsnega koša pogosto pojavijo bolečine pri požiranju, ki pa v nekaj tednih izginejo. Te bolečine lahko ublažimo s primerno prehrano in z zdravili.
  • Pri kemoterapiji so neželeni učinki lahko okvara kostnega mozga, znižani levkociti, trombociti in eritrociti, povišana telesna temperatura, okužbe, slabokrvnost in motnje strjevanja krvi. Bolnike moti izpadanje las (po končanem zdravljenju znova zrastejo) ter slabost in bruhanje, ki pa ju je z novejšimi zdravili možno bistveno omiliti.

Pri raku pljuč so ponovitve pogoste, zato so potrebne redne kontrole. Bolezen se lahko ponovi lokalno (v pljučih) ali pa se pojavijo oddaljeni zasevki (npr. v kosteh, možganih). Ponovitev bolezni zdravimo glede na način ponovitve in težave, ki jih povzroča.
Poleg specifičnega zdravljenja s kemoterapijo in/ali obsevanjem je zelo pomembno tudi podporno in simptomatsko zdravljenje.

  • Bolnik naj skrbi za krepitev in vzdrževanje psihofizične kondicije; sprehodi in prilagojena redna telesna vadba ugodno vplivajo na bolnikovo počutje. Uživa naj kakovostno in okusno hrano
  • Lajšanje bolečin je izredno pomembno. Danes poznamo učinkovita protibolečinska zdravila, ki jih bolnik lahko zaužije skozi usta ali uporablja zdravila v obliki obližev in ne potrebuje injekcij.
  • Bolnik potrebuje tudi psihosocialno podporo. Družina, prijatelji, okolica in zdravstveno osebje, ki neguje bolnika, morajo skrbeti za njegovo dobro psihično stanje, saj je to za zdravljenje in kakovost življenja izrednega pomena.

Onkološki inštitut Ljubljana

Srednjeevropska mreža bolnikov z rakom pljuč, Central European Lung Cancer Patient Network, CELCAPENet, www.celcapa.net/slovenian/celcapanet;

Evropska mreža za raka pljuč, Lung Cancer Europe, LuCE, www.lungcancereurope.eu;

Print Friendly, PDF & Email
MENU