Odgovori na pogosta vprašanja

Številna vprašanja, ki jih bolniki zastavljajo svojim zdravnikom, so si enaka ali podobna. Zato so vam strokovnjaki za hitrejši dostop do informacij pripravili nekaj odgovorov na najpogosteje zastavljena vprašanja. Morda boste med njimi našli kakšen odgovor tudi zase.

PSA je protein, ki ga v kri izločajo celice prostate. Normalno je količina tega proteina zelo majhna in ga imunoencimski test za določanje PSA v krvi komaj zazna. Zaznavne vrednosti PSA v krvi se pojavijo pri obolenjih prostate, tako pri benignem povečanju prostate in vnetju prostate, kot še zlasti pri raku prostate. Kar 10 % moških, starih nad 50 let, ima zvišan PSA v krvi, pri petini od njih pa odvzem tkiva pokaže na raka prostate. Tako odkriti raki so  pri veliki večini, okoli dveh tretjinah moških omejeni na prostato, ne povzročajo težav in ob kliničnem pregledu niso zaznavni. Večletna sledenja so pokazala, da se samo pri  četrtini moških, ki imajo ugotovljen rak prostate kot posledica določitve PSA, tekom življenja pojavi klinično vidna bolezen in samo okoli 10 % jih zaradi raka prostate umre. Večina teh, starejših moških, umre zaradi povsem drugih bolezni. Zato se postavlja vprašanje o smiselnosti iskanja raka prostate s PSA testom in posledične odstranitve prostate, katera možna neželena učinka sta kasnejša inkontinenca urina in impotenca. Zdravi moški, ki želijo ta pregled, naj se pred testom dodobra seznanijo s prednostmi in slabostmi testiranja. Pred odločitvijo o zdravljenju pa se mora moški s tako ugotovljenim rakom ozavestiti o tem, kakšen je njegov rak po razširjenosti in bioloških lastnostih. S svojim lečečim zdravnikom se mora temeljito pogovoriti o pričakovanih dobrobitih in slabostih posameznega zdravljenja.

Nobenega raka ne moremo pozdraviti z načinom življenja. Res pa je, da so nekateri raki biološko malo agresivni, rastejo zelo počasi in tudi brez zdravljenja nikoli ne delajo hujših težav. Zdrav način življenja z uravnoteženo prehrano, primernim gibanjem in izogibanjem stresom pa pripomore k boljšemu počutju vsakogar. Še zlasti to velja za človeka, ki je bolan ali je celo v procesu zdravljenja.

Nikakor ne, vendar pa prilagodite vrsto aktivnosti svojim zmogljivostim. Izogibajte se ekstremnim športom in velikim obremenitvam, pri katerih bi lahko prišlo do poškodb.

Spremembe se pojavijo samo na tistem delu kože, ki je v obsevanem področju. Koža lahko nekoliko pordi ali se temneje obarva; včasih se pojavi neprijeten pekoč občutek.

Rdečina na koži po končanem obsevanju postopno izzveni, koža na obsevanem področju pa lahko ostane temneje pigmentirana; sčasoma se lahko na njej pojavijo vidne žilice, vendar ne pri vseh bolnikih. Reakcija kože na obsevanje je odvisna od prejetega odmerka sevanja in od individualnih lastnosti kože.

V primeru rdečine na koži ali pekočega občutka svetujemo hlajenje kože s hladnimi suhimi obkladki, uporabo mazila oziroma kreme pa v času, ko potekajo vsakodnevna obsevanja, odsvetujemo. V primeru izrazitejše reakcije na koži vam bo primerno mazilo ali kremo svetoval onkolog radioterapevt pri pregledu v ambulanti.

Po končanem obsevanju priporočamo uporabo mastne kreme, primerne za občutljivo kožo.

Uspešnost cepljenja je odvisna od imunskega odgovora. Pri bolnikih z rakom je ta zmanjšan, še posebej v času, ko prejemajo kemoterapijo ali so obsevani. Cepljenje bo zato lahko manj učinkovito. Če se odločite za cepljenje med kemoterapijo, je najbolj primeren čas tik pred naslednjim krogom, vendar se o primernem času predhodno posvetujte in uskladite termin z vašim onkologom. V primeru zdravljenja s tarčnimi zdravili ali imunoterapijo ni zadržkov za cepljenje. Po zaključenem zdravljenju, ko ste na spremljanju in hodite le na kontrole, ni ovir za cepljenje. V vsakem primeru vam priporočamo, da ravnate preventivno in se ne zadržujete v zaprtih prostorih, kjer je veliko ljudi, kot so npr. nakupovalni centri.

Upoštevajte splošna priporočila in se izogibajte močnemu opoldanskemu soncu. Priporočamo, da uporabljate zaščitno pokrivalo za glavo (slamnik, klobuk). Med zdravljenjem z obsevanjem in še dva meseca po tem obsevane kože ne izpostavljajte soncu. Za zaščito priporočamo lahka svetla oblačila iz naravnih materialov. Med zdravljenjem s kemoterapijo se posvetujte s svojim onkologom zaradi možnosti preobčutjivostne reakcije na sonce. Pomembno je tudi, da pijete dovolj nealkoholnih pijač.

Čas, ki ga bolnik preživlja z družino ali prijatelji, zelo dobro psihično vpliva na zdravljenje in okrevanje. Izberite počitniški kraj, v katerem imate možnost hitre zdravstvene oskrbe, obenem pa omogoča, da se ob resnejših težavah lahko tudi hitro vrnete domov. S seboj vzemite svojo zdravstveno dokumentacijo in seznam zdravil, ki jih jemljete. Bolniki na aktivnem zdravljenju morajo pri izbiri kopališča še posebej paziti, da je voda res čista in nadzorovana. Zadržkov za kopanje v morju ali kopaliških bazenih pri bolnikih, ki so na sledenju, ni.

V onkologiji konopljo (oziroma njene aktivne učinkovine kanabinoide) predpisujemo pri dveh stanjih: za lajšanje simptomov bolezni ali za lajšanje neželenih učinkov standardnega zdravljenja, torej kot dodatek k zdravljenju. Kljub znanemu protitumorskemu delovanju na celice, kar je bilo dokazano na tumorskih celičnih kulturah, pa do sedaj nobena klinična raziskava ni pokazala dobrobiti zdravljenja pri bolnikih s pljučnim rakom, da bi jo lahko priporočili kot samostojno zdravilo za zdravljenje raka.

Ni nujno, je pa možno. Zato ne odlašajte in vse o svojih težavah povejte svojemu zdravniku ali onkologu. Za potrditev ali izključitev kostnih zasevkov bo potrebno opraviti diagnostične preiskave.

Odmerki radiofarmaka, ki ga boste prejeli pri preiskavi, so majhni, obsevanje pri tej preiskavi pa je enako ali celo manjše kot pri rentgenskih preiskavah. Odmerek sevanja, ki ga boste prejeli pri scintigrafiji, je približno tolikšen, kot ga človek prejme v 20 mesecih iz sevanja v naravi. Za družino niste nevarni.

Dokazano je, da zmerna telesna aktivnost izboljša psihično in fizično počutje bolnikov in pozitivno deluje na zdravljenje. Vsekakor telesno aktivnost svetujemo. Prilagodite jo svojim sposobnostim. Če ste bili pred boleznijo aktivni športnik, naj bodo vaše vadbe med zdravljenjem bolj zmerne. Poslušajte svoje telo! Težka sapa ob naporu ali bolečina sta znak, da je potrebno vadbo upočasniti, jo prilagoditi ali z njo prenehati. Bolnikom, ki se do sedaj niso ukvarjali s športom, priporočamo vsaj vsakodnevne sprehode.

Ne. Pri zdravljenju raka, ko uporabljamo zunanje obsevanje in radioaktivnih virov sevanja ne vnašamo v telo. Zato se po obsevanju lahko brez nevarnosti družite z drugimi ljudmi, tudi z otroki in nosečnicami.

Za manjše posege na zobeh, kot je npr. zalivka, ni zadržkov. Pred večjimi posegi v ustni votini pa je potrebna previdnost. Kemoterapija lahko zmanjša število trombocitov, zato ob krvavitvi ne pride do pravilnega strjevanja in celjenja rane. Zdravljenje lahko tudi zmanjša število belih krvničk, kar poveča možnost vnetja.

Če se zdravite z zdravilom Xgeva (denosumab) ali Zometo (zolendronska kislina), morate zobozdravnika nujno na to opozoriti pred vsako obravnavo, saj so večji posegi v ustih, kot je npr. izdiranje zob, tvegani.

Bolečina je res pogosta težava, ki spremlja bolnike z rakom, ni pa to pravilo. Veliko bolnikov ob diagnozi nima nobenih ali le minimalne težave.

Bolečina nastane takrat, kadar tumor vtiskuje in prerašča živce ali raste v ovojnice organov. Tumor v pljučih povzroča bolečine le, če vrašča v prsno steno, rebra, vretenca ali medpljučje. Tumorji, ki ležijo sredi pljučnega krila, ne bolijo. Še pogosteje bolečine povzročijo zasevki v drugih delih telesa, pogosto v kosteh, na ovojnicah organov, v možganih in podobno.

Bolečine pri bolnikih s pljučnim rakom nastanejo zaradi različnih vzrokov, ki so opisani v odgovoru na prejšnje vprašanje. Običajno je razlogov in s tem mehanizmov nastanka bolečine več. Zato je tudi zdravljenje bolečine bolj uspešno s kombinacijo več različnih zdravil – analgetikov, ki imajo različen način delovanja. Danes je na voljo veliko preparatov, od najblažjih, kot so paracetamol in nesteroidni antirevmatiki, do močnih morfinskih analgetikov, ki so lahko v obliki tablet, kapljic ali obližev. Pomembno je, da bolečino zdravimo, saj nezdravljena lahko sproži depresijo, motnje spanja, utrujenost, izgubo apetita, oslabitev imunskega sistema in slabšanje splošnega stanja. Včasih je za ureditev bolečine potrebna tudi napotitev v specializirano protibolečinsko ambulanto.

Tumorski označevalci (markerji) so beljakovine, ki jih proizvajajo in izločajo tumorske celice ter jih lahko zaznamo v krvi. Občutljivost in natančnost glede na določeno vrsto raka se med posameznimi označevalci močno razlikuje. Pri zdravljenju in spremljanju bolnikov s pljučnim rakom so se izkazali kot premalo specifični in občutljivi, zato jih ne določamo. Velikokrat so povišani pri benignih boleznih (vnetja, bolezni jeter in pljuč) ter pri kajenju. Nivo tumorskih markerjev pri pljučnem raku nima vpliva na izbiro oz. način zdravljenja. Večina bolnikov s pljučnim rakom kadi in ima kronično obolenje pljuč, zato so tumorski markerji lahko povišani ne glede na stanje raka pljuč.

Tudi med zdravljenjem s kemoterapijo velja načelo zdrave uravnotežene prehrane, brez zapovedanih in brez prepovedanih živil. Ker se med zdravljenjem lahko prehodno tek res nekoliko zmanjša, je priporočljivo, da bolnik ta čas uživa kakršnakoli živila, ki mu prijajo, ne glede na siceršnja načela zdrave prehrane. Če je potrebno, mu v tem času predpišemo tudi proteinsko-kalorične napitke, čudežnih prehranskih dopolnil, ki bi preprečila občasno splošno slabo počutje in nekoliko slabši apetit, pa ni. Za podrobnejši individualni posvet bolnike na zdravljenju s kemoterapijo napotimo tudi v prehransko posvetovalnico OI.

Pri začetni metastatski bolezni z majhnim bremenom zasevkov je možnost ozdravitve več kot 95-odstotna. Pogosto je zdravljenje zaključeno s tremi krogi kemoterapije, pri nekaterih bolnikih pa je po zaključeni kemoterapiji potrebno še operativno odstraniti ostanke zasevkov. Akutni neželeni učinki takšnega zdravljenja so prehodni in jih lahko učinkovito lajšamo s podpornimi zdravili, tudi pomembnejših kroničnih neželenih učinkov takšnega zdravljenja v večini primerov ni pričakovati. Če je potrebna samo kemoterapija, je zdravljenje zaključeno v treh mesecih, z dodatno operacijo pa v 4–6 mesecih. To je edini preverjeno učinkovit način zdravljenja bolnikov z metastatskim rakom mod; alternativne metode zdravljenja za ozdravitev metastatskega raka mod niso primerne, pač pa z veliko gotovostjo vodijo v bistveno težje obvladljivo napredovalo metastatsko bolezen, lahko pa tudi v neozdravljivo stanje napredovalega metastatskega raka mod in posledično neizbežno v smrt.

Med operacijo kirurg prereže tudi zelo drobne živce, ki prevajajo občutke s področja operativnega polja; drobna brazgotinica na koncu teh t. i. senzoričnih živcev lahko povzroča draženje živca, ki ga pacient zazna kot neugoden občutek ali bolečino, ne predstavlja pa nobenega bolezenskega dogajanja. Pri nekaterih pacientih pa je ta bolečina lahko tako huda, da občasno potrebujejo protibolečinska zdravila, v najhujšem primeru celo obravnavo v specialistični protibolečinski ambulanti. Gre za t. i. nevropatsko bolečino po operaciji.

Seveda ščitnični hormoni vplivajo na gostoto kosti. Bolnikom, ki morajo jemati zavorne odmerke ščitničnih hormonov z namenom, da se bolezen ne bi ponovila, v izogib osteoporozi svetujemo, naj bodo prav vsak dan vsaj pol ure fizično aktivni in naj uživajo hrano, bogato s kalcijem in vitaminom D.

Nosečnost, porod in dojenje potekajo povsem normalno, kadar je koncentracija hormonov v mejah normale. Zato mora ženska v rodni dobi po vsaki operaciji ščitnice redno jemati ščitnične hormone. Če je ščitničnih hormonov v krvi premalo, je težko zanositi. Zanositev pa poteka normalno, če je v krvi koncentracija ščitničnih hormonov normalna ali rahlo zvečana. Med nosečnostjo prilagodimo odmerek hormonov spremenjeni presnovi, zato morate vsakih 4–6 tednov na kontrolni pregled k zdravniku za bolezni ščitnice.

Radioaktivni jod ne vpliva na semenčice trajno, pač pa je vpliv obsevanja na semenčice le prehoden. Zato s spočetjem otroka počakajte vsaj tri mesece.

Po ablaciji ostanka ščitnice z radioaktivnim jodom oziroma zdravljenju z radioaktivnim jodom počakajte z zanositvijo vsaj eno leto.

Tudi med zdravljenjem s kemoterapijo velja načelo zdrave uravnotežene prehrane, brez zapovedanih in brez prepovedanih živil. Ker se med zdravljenjem lahko prehodno tek res nekoliko zmanjša, je priporočljivo, da bolnik ta čas uživa kakršnakoli živila, ki mu prijajo, ne glede na siceršnja načela zdrave prehrane. Če je potrebno, mu v tem času predpišemo tudi proteinsko-kalorične napitke, čudežnih prehranskih dopolnil, ki bi preprečila občasno splošno slabo počutje in nekoliko slabši apetit, pa ni. Za podrobnejši individualni posvet bolnike na zdravljenju s kemoterapijo napotimo tudi v prehransko posvetovalnico OI.

Imunski sistem se v človekovem telesu kaže v različnih oblikah praktično v vseh organih, bezgavke predstavljajo le del tega imunskega prepleta. V telesu je sicer nešteto bezgavk, tako da kirurška odstranitev neznatnega dela bezgavk nikakor nima daljnoročnih posledic za delovanje imunskega sistema.

Raziskave plodnosti pri bolnikih po zaključenem zdravljenju metastatskega raka mod so sicer maloštevilne, kažejo pa na možnost do 30-odstotne zmanjšane plodnosti moških, ki so se zdravili s kemoterapijo glede na primerljivo populacijo, ki ni prejemala kemoterapije. Pri bolnikih, pri katerih je bila potrebna obširna operacija trebušnih bezgavk, zaradi neizbežnih poškodb vegetativnega živčevja, ki uravnava ejakulacijo, pride do retrogradnega izliva, kar pomeni izliv semenske tekočine v sečni mehur namesto navzven preko sečnice. Tehnično gledano ti bolniki sicer niso neplodni, vendar retrogradni izliv praviloma onemogoča oploditev po naravni poti.

Vsi pacienti z rakom mod, ne glede na klinični stadij bolezni (razširjenost bolezni), imajo v Sloveniji možnost brezplačne hrambe semena v semenski banki na Ginekološki kliniki v UKC Ljubljana in v UKC Maribor.

Print Friendly, PDF & Email