Rak mod

Rak mod je najpogostejši rak pri mladih moških. Nastane z nenadzorovano rastjo rakavo spremenjenih celic – predhodnic spermijev ali semenčic, ki so moške spolne (zarodne) celice. Najpogosteje vznikne v samih modih, v približno 5 % pa tudi zunaj mod v t. i. centralni osi telesa, in sicer v možganih, medpljučju in v trebuhu v področju vzdolž hrbtenice. Rak mod sodi med redke, zelo dobro obvladljive rake; leta 2013 je pri nas po podatkih Registra raka RS zbolelo 96 moških.

Moda

Moda so parni organ, tkivo sestavljajo številni kanalčki (znotraj obdani z zarodnimi celicami, iz katerih se razvijajo semenčice), ki se združujejo v večje in vodijo v nadmodek, kjer semenčice dozorijo; pri orgazmu se prek semenovoda, ki jih vodi v sečnico, izlijejo.

Modo je moška spolna žleza, v kateri nastajajo semenčice in testosteron. Modo začne delovati v puberteti pod vplivom spolnih hormonov, deluje do konca življenja, s starostjo se delovanje zmanjšuje.

Zasnova za moda se v času razvoja zarodka spušča iz zgornjega dela telesa navzdol v mošnjo. Spuščanje je lahko moteno, zasnova ostane v prsni ali trebušni votlini. Tudi tam se iz zarodnih celic lahko razvije rak, ki je enak kot pri normalno razvitih modih.

Najpogosteje rak mod vznikne v modih, v približno 5 % pa tudi zunaj mod.

Epidemiologija raka mod

Rak mod je prvenstveno bolezen mladih odraslih moških, čeprav posebno obliko raka mod poznamo tudi pri otrocih. Najpogosteje se pojavlja pri moških v starosti 18–35 let. Seminomski tip raka mod se nekoliko pogosteje ponovno pojavlja tudi v starosti 45–55 let. Zbolevanje za rakom mod se povečuje v razvitem svetu in tudi pri nas; letno v Sloveniji zboli okrog 100 moških. Možno je zgodnje odkritje; popolna ozdravitev pa lahko tudi, če je ob ugotovitvi že razširjen po telesu.

Za nastanek raka mod je ključnega pomena dogajanje v času zgodnjega razvoja moškega zarodka, to je v obdobju oblikovanja spolnih žlez (mod) in celic, iz katerih se kasneje izoblikujejo zarodne celice – spermiji. V celicah predhodnicah spermijev takrat lahko nastane okvara, ki te celice po zaključeni puberteti, v času sicer normalnega intenzivnega razmnoževanja, usmeri v nenadzorovano rakavo rast.

Kateri moški so bolj ogroženi?

Glede na možno povezavo več prirojenih nepravilnosti v področju sečil in spolnega aparata rak mod pogosteje srečujemo pri moških:

  • z nespuščenimi modi ob rojstvu,
  • z motnjami plodnosti,
  • z manjšim volumnom mod(a) (atrofija, hipotrofija),
  • z nepravilnostmi v razvoju zunanjega dela sečil,
  • v drugem modu po predhodno že ozdravljenem raku enega moda.

Rak mod se pogosteje pojavlja tudi pri moških sorodnikih bolnikov, ki imajo raka mod ali so ga v preteklosti preboleli.

Samopregledovanje

Da bi dosegli čim večjo stopnjo ozdravljivosti bolnikov z rakom mod in ob tem povzročili čim manj kroničnih zapletov zdravljenja, je bistvenega pomena odkrivanje zgodnjih oblik bolezni. Redno samopregledovanje mod je pri tej nalogi ključnega pomena. Gre za enostavno, hitro in učinkovito metodo, ki naj jo vsak moški po 15. letu starosti redno izvaja.

Navodila za samopregledovanje

  • Moda je priporočljivo pretipati enkrat mesečno, najbolje med kopeljo ali po njej, ko je mošnja mehka in voljna. Otip naj bo nežen, ker močnejši pritisk povzroča bolečine.
  • Vsako modo je potrebno pregledati posebej.
  • Z obema rokama primete mošnjo in z nežnim otipom (s palcem, kazalcem in s sredincem obeh rok) poiščete modo.
  • Najprej pretipate nadmodek, ki se tipa kot mehka, nekoliko vozličasta vrvica nad modom in ob njem.
  • Sledi pregled semenovoda, ki izhaja iz nadmodka in poteka za modom v sečnico. Čuti se kot trda, gladka cevka.
  • Nato pregledate še modo. Zdravo modo je ovalne oblike, elastičnega otipa, gladko. Včasih se na površini otipa kot proso velika zatrdlina, kar pa ni sumljivo.

Rak mod se najpogosteje pokaže kot zatrdlina v modu, lahko pa tudi kot sprememba strukture moda. Modo običajno postane bolj trdo, lahko se v celoti poveča ali pa tudi zmanjša. Te spremembe običajno niso boleče, ni pa to absolutno pravilo.

Poleg občutka napetosti, teže in neugodja se v modu lahko pojavi tudi bolečina, ki seva proti dimljam in medeničnemu dnu.

Bolezenski znaki razširjene bolezni

Če nismo pozorni na začetne spremembe, sumljive za rak mod, se ta lahko razširi tudi v druge organe. Najpogosteje se širi po limfnih poteh v bezgavke ob hrbtenici v trebuhu, v področje medpljučja in v nadključnične kotanje. S širjenjem po krvi se zasevki raka mod najpogosteje zanesejo v pljuča, lahko pa tudi v druge organe.

Znaki razširjene (napredovale, razsejane) bolezni so odvisni od prizadetega organa, se pa najpogosteje kažejo z bolečinami v križu, s suhim dražečim kašljem, splošnim slabim počutjem, z utrujenostjo in s hujšanjem.

Pomemben znak raka mod pri nekaterih bolnikih je pojav nabreklih in bolečih dojk. To ni nujno znak napredovale bolezni, pač pa je najpogosteje odraz specifičnga tipa raka mod, ki ga imenujemo horiokarcinom.

Klinični pregled mod – zdravnik v večini primerov zatipa sumljivo zatrdlino v modu ali pa ugotovi spremembo strukture moda, ki je običajno bolj čvrste in trde konsistence, kot to velja za zdravo modo.

Ultrazvok moda je preiskava, ki v dobrih 98 % odkrije oz. potrdi klinični sum na raka mod.

Računalniška tomografija (CT) mod – zaradi sevanja, ki je škodljivo za nastajanje semenčic, ni primerna metoda za pregled mod.

Računalniška tomografija (CT) trebuha – je nujna preiskava za oceno morebitne razširjenosti bolezni v trebušne organe, potem ko je diagnoza raka mod že potrjena.

Rentgenogram pljuč ali CT prsnega koša je potrebno opraviti za oceno morebitne razširjenosti bolezni v prsni koš.
Magnetna resonanca (MR), pozitronska računalniška tomografija (PET/CT) in druge slikovne diagnostične metode ne sodijo med osnovne diagnostične postopke raka mod, jih pa uporabimo, če je v posamičnem primeru to potrebno.

Krvna preiskava je bistvenega pomena v diagnostiki raka mod. Določamo nivo tumorskih pokazateljev (tumorskih markerjev) v krvi:

  • alfa-feto proteina,
  • beta-horiogonadotropina in
  • laktat-dehidrogenaze.

Klinični stadij bolezni in patohistološka opredelitev tumorja

Na podlagi izvida tkivnega pregleda odstranjenega moda (patohistološki izvid) in izvidov laboratorijskih in slikovnih preiskav določimo histološki tip tumorja in klinični stadij bolezni (ocena razširjenosti bolezni). Glede na histološki tip rak mod delimo na:

  • seminomski in
  • neseminomski tip.

Operativna odstranitev tumorsko spremenjenega moda je prvi korak v zdravljenju raka mod. Ta poseg je potreben ne glede na to, ali gre že izhodiščno za napredovalo metastatsko bolezen ali pa je rak omejen zgolj na modo.

Praviloma je modo potrebno odstraniti v celoti (transinguinalna orhiektomija), izjemoma le delno (delna orhiektomija).

Dopolnilno zdravljenje raka mod kliničnega stadija I – bolezen je lokalno omejena

Po operativni odstranitvi tumorsko spremenjenega moda imajo bolniki z rakom mod seminomskega tipa v povprečju slabih 20 % možnosti za naknaden pojav razsejanega raka mod, za bolnike z neseminomskim rakom pa je ta verjetnost 30–50 %. Glede na to in glede na dejstvo, da sta oba histološka tipa raka mod v zgodnji razširjeni fazi skoraj stoodstotno ozdravljiva bolezen, se skupaj z bolnikom odločimo, ali ga bomo redno in skrbno sledili in uvedli ustrezno zdravljenje le v primeru nedvoumnega pojava začetnih znakov metastatske bolezni ali pa bomo neposredno po operaciji moda bolniku uvedli dopolnilno zdravljenje in s tem zmanjšali tveganje.

Kako deluje dopolnilno zdravljenje?

Dopolnilno zdravljenje je usmerjeno na morebitne mikrozasevke, ki jih ob diagnozi še ne moremo odkriti, se pa sčasoma namnožijo do te mere, da jih lahko dokažemo s pomočjo običajnih radioloških in laboratorijskih preiskav.

Med dopolnilne metode zdravljenja pri seminomu sodi sistemska kemoterapija s citostatikom karboplatinom, ki jo bolnik prejme v prvih dveh mesecih po operaciji moda. Gre za kratkoročno in dolgoročno minimalno obremenilno zdravljenje, za katerega se odloči velika večina bolnikov s seminomom kliničnega stadija I.

Metode dopolnilnega zdravljenja bolnikov z neseminomskim rakom mod so bistveno bolj obremenilne in zahtevne, zato jih le redko priporočamo. Mednje sodita dopolnilna kemoterapija s kombinacijo treh citostatikov, ki ima številne akutne, lahko pa tudi kronične neželene učinka zdravljenja, in operativna odstranitev bezgavk v trebuhu, v katerih je največja verjetnost zasevkov (retroperitonealna limfadenektomija). Tudi kirurško dopolnilno zdravljenje ima lahko resne neželene učinke zdravljenja, zato to metodo svetujemo le izjemoma.

Zdravljenje napredovale bolezni

Bolnike z napredovalim seminomskim in neseminomskim rakom mod po operaciji tumorsko spremenjenega moda praviloma pričnemo zdraviti z intenzivno kemoterapijo s kombinacijo treh citostatikov, ključnega pomena v vsaki citostatski kombinaciji je citostatik cisplatin. Trajanje je odvisno od obsega bolezni. Če s kemoterapijo dosežemo popolno izginotje vseh vidnih znakov bolezni (kompletno remisijo bolezni), je zdravljenje zaključeno. Če pa po kemoterapiji s kontrolnimi preiskavami še vedno ugotavljamo ostanke metastatske bolezni, te v primeru neseminomskega raka mod praviloma operativno odstranimo, v primeru seminoma pa s PET/CT-preiskavo preverimo morebitno vitalnost metastatskih ostankov in se na podlagi rezultatov odločimo o nadaljnjih ukrepih.

Čim bolj je bolezen napredovala, tem bolj je zdravljenje intenzivno in temu ustrezno so tudi večje neprijetne posledice.
Med zdravljenjem s citostatiki se najpogosteje pojavijo: slabost, bruhanje, pomanjkanje apetita, izpadanje las, vnetje sluznic, zaprtje in driska, poslabšanje krvne slike z nizkimi vrednostmi levkocitov, trombocitov in hemoglobina.
Najpogostejša kasna posledica je okvara perifernih živcev na rokah in stopalih, ki se kaže kot mravljinčenje v prstih rok in nog, občutek za dotik je zmanjšan. Manj pogoste komplikacije so šumenje v ušesih, motnje spomina in koncentracije, utrujenost in izguba telesne kondicije.
Večino zgodnjih in tudi kasnih posledic lahko ublažimo z zdravili, ustrezno nego in s prehrano.
Zapleti po kirurških posegih so manj pogosti. Pri razširjeni odstranitvi bezgavk v trebuhu se pojavijo motnje pri izlivu semenske tekočine. Ob bezgavkah potekajo namreč živci, ki so odgovorni za pravilen potek ejakulacije. Z odstranitvijo bezgavk se lahko odstranijo ali poškodujejo tudi ti živci in bolniki nimajo več izliva. Ostale spolne funkcije (potenca, erekcija, orgazem) ostanejo nemotene.

Ali zdravljenje raka mod vpliva na plodnost?

Lahko vpliva na plodnost bolnikov, vendar zdravljenje bolnikov z metastatskim rakom mod s kemoterapijo dolgoročno ne pomeni nujno tudi neplodnosti, čeprav drži, da je plodnost po zaključenem zdravljenju s kemoterapijo v povprečju za 30 % slabša. Pomembnejše okvare vegetativnega živčevja, ki uravnava ejakulatorni sistem, lahko povzroči operativno zdravljenje bezgavk v trebuhu. V tem primeru ne gre za dejansko neplodnost, pač pa se semenski izliv sprosti v sečni mehur in se naknadno izloči z urinom, namesto da bi se sprostil prek sečnice navzven.

Da bi se izognili nenadejanim zapletom s plodnostjo po zaključenem zdravljenju raka mod, vsem bolnikom pred pričetkom kakršnegakoli zdravljenja priporočamo posvet v androloški ambulanti in pa hranjenje semena v kateri od semenskih bank.

Po zaključenem zdravljenju bolnikom z rakom mod priporočamo redne kontrolne preglede zaradi več razlogov:

  • Metastatska bolezen se lahko ponovi. Tudi v primeru ponovitve je z ustreznim zdravljenjem ozdravitev še vedno mogoča.
  • Možen je pojav raka tudi na drugem modu. V tem primeru gre za novi rak mod in ne za zasevke predhodnega raka mod; postopki diagnostike in zdravljenja so enaki kot prvič, možnosti ozdravitve pa so ponovno odvisne od histološkega tipa raka mod in kliničnega stadija bolezni. Predhodno zdravljenje v večini primerov nima pomembnega vpliva na izid zdravljenja drugega raka mod.
  • Pri bolnikih, zdravljenih z intenzivno kemoterapijo z ali brez dodatnih operativnih posegov, sledimo morebitne kronične neželene učinke zdravljenja in jih poskušamo z različnimi ukrepi čim bolj omiliti.
Print Friendly, PDF & Email
MENU