Po podatkih nacionalnega Registra raka za kožnim melanomom zboli letno več kot 600 oseb, število zbolelih pa se poveča vsako leto še za 2,5 %, kar je največ med vsemi raki. Preživetje se je v zadnjem obdobju znatno izboljšalo in danes že več kot 90 % bolnikov preživi več kot pet let po diagnozi. Kljub temu pa strokovnjaki na Onkološkem inštitutu Ljubljana (OI) pozivajo, da ob morebitnih sumljivih kožnih spremembah o tem takoj obvestimo osebnega zdravnika, saj je od pravočasnosti diagnostike odvisna uspešnost zdravljenja. V prvem valu epidemije COVID-19 je bilo diagnosticiranih 35 % manj melanomov kot pred epidemijo in tega manka diagnoz iz leta 2020 do konca lanskega leta še nismo nadoknadili. Najpomembnejši dejavnik tveganja za pojav kožnega melanoma je izpostavljenost UV žarkom, zato je ustrezna zaščita pred sončnimi žarki izjemno pomembna, na kar bodo v kampanji ozaveščanja, ki jo ob začetku poletja organizirajo v Sekciji za internistično onkologijo, skušali s študenti medicine predstaviti čim širšemu krogu ljudi.
Osnovno zdravljenje kožnega melanoma je kirurgija
Skoraj vsi slovenski bolniki z melanomom, katerim je zaradi napredovane bolezni predlagano kirurško zdravljenje bezgavk, sistemsko zdravljenje ali obsevanje, so obravnavani na Onkološkem inštitutu Ljubljana. Doc. dr. Barbara Perić, dr. med., specialistka kirurgije na OI: »Kirurgi onkologi opravimo t.i. biopsijo varovalne bezgavke sočasno s ponovnim izrezom brazgotine. Tako preprečimo lokalno ponovitev bolezni in omogočimo natančnejšo opredelitev stadija bolezni ter molekularnih značilnosti tumorja. Skupno tako kar 88 % bolnikov z novoodkritim kožnim melanomom potrebuje zgolj kirurški poseg ali dva. Kirurgija kožnega melanoma se v zadnjem desetletju znatno spreminja. V zadnjih letih pogosteje opravljamo biopsijo varovalnih bezgavk, redkeje pa izpraznitev celotne bezgavčne lože zaradi zasevkov v bezgavkah. Vzrok so spremenjena priporočila obravnave teh bolnikov ob napredku sistemskega in tarčnega zdravljenja ter imunoterapije. Kirurgija melanoma se tako razvija v smeri selektivnih, ciljanih posegov namenjenih bolnikom s stadijem III ali IV bolezni in bo v bodoče, podobno kot radioterapija, služila izboljšanju učinkovitosti sistemskega zdravljenja.«
Sistemsko in dopolnilno zdravljenje se spreminja; tarčno zdravljenje in imunoterapija preprečujeta ponovitve bolezni ter podaljšujeta preživetje
Predstojnica Sektorja internistične onkologije na OI prof. dr. Janja Ocvirk, dr. med.: »Sistemsko zdravljenje melanoma se je v zadnjih letih močno spremenilo, ne samo pri napredovali bolezni, temveč tudi dopolnilno zdravljenje, kjer sta se uveljavili tarčno zdravljenje in imunoterapija. Slednja se uveljavlja v čedalje bolj zgodnjih oblikah melanoma. Omenjena zdravljenja dopolnilno preprečujejo ponovitve bolezni, pri napredovali bolezni pa močno podaljšajo preživetja in pri tretjini bolnikov vodijo tudi do zazdravitev, kar so pokazala dolgoletna spremljanja. Zadnji objavljeni rezultati raziskav so nam prinesli tudi podatke o tem, kako je najbolje nizati vrste zdravljenja pri napredovali bolezni, da so ta kar najbolje učinkovita.«
Izobraževalni kratki film »Zdravljenje kožnega melanoma na OI«
Sodobno zdravljenje kožnega melanoma zahteva multidisciplinarno načrtovanje izkušene skupine zdravnikov in celosten, bolniku prilagojen načrt zdravljenja. Zagotavljanje tovrstnega zdravljenja na Onkološkem inštitutu Ljubljana smo skušali slovenski javnosti prek osebne
zgodbe znanega športnika približati s kratkim filmom »Zdravljenje kožnega melanoma na Onkološkem inštitutu Ljubljana«. Film si lahko ogledate na tej povezavi.
Najpomembnejši dejavnik tveganja za pojav kožnega melanoma je izpostavljenost UV žarkom – pomembna je preventiva in ozaveščanje o nevarnostnih dejavnikih
Prof. dr. Janja Ocvirk, dr. med.: »Ker zbolevnost narašča za 2,5 % letno, kar je največ med vsemi raki in bi jo z ustrezno preventivo lahko zmanjšali, je še kako pomembno ozaveščanje.
V Sekciji za internistično onkologijo smo organizirali kampanjo ozaveščanja, ki bo potekala od 21. maja dalje in jo podpira tudi Onkološki inštitut Ljubljana. Javnost bomo vse do sredine junija seznanjali z dejavniki tveganja za nastanek kožnega raka in izpostavili značilne znake, ki so nam lahko v pomoč pri zgodnjem prepoznavanju nastanka kožnega raka. Za ponazoritev nastanka kožnega raka smo pripravili poučen in nazoren film, ki si ga bodo lahko obiskovalci s 3-D očali ali na LCD zaslonu ogledali ob sobotah v določenih trgovskih centrih po Sloveniji. V kampanjo ozaveščanja so vključeni študenti medicine, zaključila pa se bo na plaži v Portorožu. Urnik kampanje je objavljen na spletni strani Sekcije za internistično onkologijo.
Vpliv epidemije COVID-19 na število odkritih kožnih melanomov
Na Onkološkem inštitutu Ljubljana prek spletne platforme onKOvid sprotno spremljamo tudi vpliv epidemije COVID-19 na obravnavo onkoloških bolnikov v Sloveniji. Zbrani podatki za obdobje 2020–2021 kažejo, da je prvi val epidemije povzročil največji manko novih diagnoz kožnega melanoma – v prvem valu smo diagnosticirali 35 % manj melanomov kot pred epidemijo. Manka diagnoz iz leta 2020 do konca lanskega leta nismo nadoknadili.
Več o melanomu: https://www.onkologija.org/o-raku/kozni-melanom/ in v publikaciji Kožni melanom, ki jo lahko brezplačno naročite ali preberete na tej povezavi.
MEDNARODNA TELEFONSKA