Teden boja proti raku: 4.–9. marec 2019

Letošnji teden boja proti raku, ki ga prireja Zveza slovenskih društev za boj proti raku v sodelovanju z Onkološkim inštitutom, poteka pod geslom »Evropski kodeks=manj raka«.  Za uspešno obvladovanje raka je treba upoštevati prav vsa priporočila Evropskega kodeksa proti raku, ne le tista, ki opozarjajo na zdrav življenjski slog. Upoštevanje priporočil Kodeksa bi lahko breme raka zmanjšalo za 30–50 %.

»V letošnjem tednu boja proti raku še posebej izpostavljamo vse nasvete Evropskega kodeksa proti raku, ne le tiste, ki opozarjajo na zdrav življenjski slog. Pomembno je tudi omejiti sončenje, zračiti prostore, se izogibati nevarnim snovem na delovnem mestu in v bivalnem okolju, ženske naj čim dlje dojijo in se izogibajo hormonskemu zdravljenju menopavznih težav, starši pa naj poskrbijo, da bodo otroci cepljeni proti HBV in HPV. Za čim prejšnje odkritje morebitne bolezni je pomembna tudi udeležba v presejalnih programih Zora, Dora in Svit,« je na tiskovni konferenci povedala dr. Maja Primic Žakelj, dr. med., predsednica Zveze slovenskih društev za boj proti raku.

Pomemben pozitiven vpliv omenjenih presejalnih programov za raka na uspešno zmanjševanje zbolevnosti in povečanje preživetja oz. zmanjšanja umrljivosti je predstavil prof. dr. Branko Zakotnik, koordinator DPOR 2017-2021: »Zbolevnost za rakom materničnega vratu se je zmanjšala za 61 odstotkov (skoraj 130 primerov letno manj) in za rakom debelega črevesa in danke za 20 odstotkov (skoraj 400 primerov manj letno). Osebe, katerim so raka odkrili v presejalnih programih DORA, ZORA in SVIT, umirajo 4-krat manj pogosto kot enako stare osebe, ki jim je bil rak odkrit izven presejalnih programov.«

Izr. prof. dr. Viljem Kovač, strokovni direktor OI pa je predstavil prizadevanja Onkološkega inštituta: »Onkološki inštitut kot celovit center sodeluje z ostalimi institucijami v Sloveniji pri prizadevanjih, da zmanjšamo zbolevnost za rakom, omogočimo zgodnjo diagnostiko, bolnikom ponudimo najbolj učinkovito zdravljenje in z njihovim sledenjem omogočimo tudi t.i. terciarno prevencijo. Zmanjšanje pogostnosti kajenja je pri moških v zadnjih nekaj letih ustavilo naraščanje zbolevnosti za pljučnim rakom; 5-letno preživetje smo pri moških v desetih letih povečali iz 10,8 na 14,6 %, pri ženskah pa iz 13,1 na 20,8 %.« Pogostost kajenja pri ženskah se ne zmanjšuje in pri njih zbolevnost za pljučnim rakom še vedno narašča. Na lestvici najpogostejših rakov v Sloveniji pri ženskah po zbolevnosti zaseda tretje mesto, po umrljivosti pa drugo mesto. »Izziv, kako ustvariti nekadilsko kulturo, je še vedno velik,« je poudaril Viljem Kovač.