V ljubljanskem Kinu Dvor smo 9. decembra 2025 organizirali projekcijo filma Belo se pere na devetdeset za onkološke bolnike in pogovor z avtorico istoimenskega romana, Bronjo Žakelj. Z njo se je pogovarjala psihoonkologinja, prim. Marija Vegelj. Ganljiv in navdihujoč dogodek je združil člane in članice Društva onkoloških bolnikov Slovenije.
Pred začetkom projekcije je zbrane nagovorila Ana Žličar, predsednica društva, ki je poudarila pomen takšnih dogodkov za skupnost:
“Dragi prijatelji, prostovoljci in člani društva, lep pozdrav tudi vsem, ki niste naši redni sodelavci – današnji večer naj bo darilo društva tudi vam. Odločitev, da si bomo skupaj ogledali film, je padla spontano, a z veliko veselja… Prepričana sem, da boste film živeli, kot ste ga že mnogi med vami, in da boste skupaj z njim uživali.”
S tem nagovorom se je uradno začela projekcija filma ‘Belo se pere na 90’, filmske adaptacije izjemno uspešne in nagrajene knjige slovenske pisateljice Bronje Žakelj. Film, ki temelji na njeni avtobiografski izkušnji boja z rakom, se s črnim humorjem in iskrenostjo dotika tem, s katerimi se sooča vsak onkološki bolnik. Za člane društva je bila ta filmska izkušnja globoko relevantna, saj ponuja uteho in motivacijo.
Od diagnoze do zmage: Iskren pogovor pod vodstvom Marije Vegelj Pirc
Po koncu filma, ki je v dvorani pustil močan vtis, je sledil težko pričakovani pogovor z Bronjo Žakelj. Pogovor je z izjemno tankočutnostjo in strokovnostjo odlično vodila Marija Vegelj Pirc, priznana in prva slovenska psihoonkologinja.
S pomočjo pronicljivih vprašanj moderatorke je avtorica, ki je tudi scenaristka filma, z izjemno odprtostjo in neposrednostjo delila podrobnosti svojega boja z boleznijo. Članom Društva onkoloških bolnikov Slovenije je razkrila, kako se je spopadala z vsemi fazami bolezni, od negotovosti do ponovne vzpostavitve normalnega življenja.
“Ime filma simbolizira tisto, kar se v življenju zdi nemogoče, kar bi moralo biti uničeno, pa se nekako obdrži in postane čisto,” je dejala Žakljeva in s tem poudarila simboliko intenzivnega in nepopustljivega boja za življenje.
Poseben poudarek v pogovoru je bil namenjen temi uspešnosti zdravljenja in ozdravitve. Bronja Žakelj je opisala, kako je kljubovala črnim statistikam in kako je ob medicinskem zdravljenju ključno vlogo igrala njena notranja moč, humor in aktivno sodelovanje v procesu zdravljenja.
Pomen osebne moči: Poudarila je, da je volja do življenja in sposobnost sprejemanja pomoči enako pomembna kot samo medicinsko zdravljenje.
Vloga skupnosti: Članom je dala vedeti, kako neprecenljiva je podpora in izmenjava izkušenj znotraj njihovega društva, ki ustvarja varno okolje za pogovor o strahovih in upih.
Sporočilo upanja: Njeno osrednje sporočilo je bilo optimistično: ozdravitev je mogoča, a zahteva neizmerno mero truda, odločnosti in celostnega pristopa.
Vrednost deljenja izkušenj in podpora društva
Dogodek je bil pomemben tudi z vidika podpore, saj so člani društva dobili priložnost postaviti vprašanja neposredno osebi, ki je to pot prehodila in o njej javno spregovorila. Izkustveno znanje Bronje Žakelj, ob strokovnem vodstvu Marije Vegelj Pirc, služi kot svetilnik vsem, ki so še sredi zdravljenja ali se z boleznijo spopadajo na novo.
Predstavniki Društva onkoloških bolnikov Slovenije so poudarili, da so tovrstni dogodki bistveni za krepitev duha in izmenjavo najboljših praks. Zgodba Bronje Žakelj je živo pričevanje, da je življenje po diagnozi polno in da je kljub vsemu mogoče najti veselje in smisel.
Z današnjim dogodkom v Kinu Dvor je Bronja Žakelj znova potrdila, da resnične zgodbe o premagovanju bolezni niso le literatura ali film, temveč ključen vir moči in navdiha za vse, ki se soočajo z rakom. Njena zgodba o tem, kako se belo pere na 90, je močna lekcija o življenju, neuničljivosti duha in zmagi.
Zapisal in fotografiral: Janez Platiše
MEDNARODNA TELEFONSKA