Marec je mednarodni mesec ozaveščanja o raku debelega črevesa in danke, enem najpogostejših rakov v Sloveniji in svetu. Kljub napredku v diagnostiki in zdravljenju ta bolezen ostaja pomemben javnozdravstveni izziv.
Po podatkih Registra raka Republike Slovenije, ki deluje na Onkološkem inštitutu Ljubljana, je bilo leta 2022 v Sloveniji diagnosticiranih 1.336 novih primerov raka debelega črevesa in danke, kar ga uvršča med najpogostejše rake tako pri moških kot pri ženskah. V Sloveniji k zmanjševanju bremena bolezni pomembno prispeva nacionalni presejalni program Svit, ki deluje v okviru Nacionalnega inštituta za javno zdravje, in omogoča odkrivanje predrakavih sprememb in raka v zgodnji fazi. V presejalni program so vključeni moški in ženske med 50. in 74. letom starosti, ki imajo urejeno osnovno zdravstveno zavarovanje in so na presejanje vabljeni vsaki dve leti. V Programu Svit je 65-70 % primerov raka odkritih dovolj zgodaj in onkološko zdravljenje ni potrebno.
Porast bolezni pri mlajših in zdravljenje
Zaskrbljujoče je, da stroka opaža trend naraščanja raka debelega črevesa in danke pri mlajših odraslih. Po ocenah strokovnjakov približno osem odstotkov bolnikov v Sloveniji zboli pred 50. letom starosti, kar pomeni okoli sto novih primerov na leto. Pri mlajših bolnikih je pot do diagnoze pogosto daljša. Simptomi so lahko neznačilni ali jih bolniki pripišejo stresu in vsakodnevnim obremenitvam. Posledično je bolezen pri več kot 60 odstotkih mlajših bolnikov ob diagnozi že v napredovali fazi, kar pomeni zahtevnejše zdravljenje in slabšo prognozo.
Zdravljenje se v zadnjih letih pomembno izboljšalo, zlasti na področju sistemskega zdravljenja. »Poleg kemoterapije in obsevanja so danes na voljo tudi tarčna zdravila, imunoterapija in zdravljenje, prilagojeno biološkim značilnostim tumorja. Veliko rakov lahko preprečimo z zdravim življenjskim slogom in pravočasnim obiskom zdravnika, najpomembnejše pa ostaja zgodnje odkrivanje bolezni v presejalnih programih, saj so možnosti za uspešno zdravljenje v zgodnjih stadijih bistveno boljše,« je povedala prof. dr. Janja Ocvirk, strokovna direktorica Onkološkega inštituta Ljubljana.
Pomembna vloga ozaveščanja in primarne ravni
Ker so simptomi raka debelega črevesa in danke pogosto nespecifični, ima pomembno vlogo tudi ozaveščanje javnosti ter dobra in pravočasna prepoznava težav na primarni ravni zdravstvenega varstva. Pri tem je ključno, da posameznik pozna simptome in se ob prvih znakih obrne na svojega osebnega/družinskega zdravnika.
Ne samo rak debelega črevesja in danke ampak vsi raki močno vplivajo na kakovost življenja posameznika – na telesne funkcije, prehranske navade, samopodobo in psihološko počutje. Posebej zahtevna je situacija za mlajše bolnike, ki se z boleznijo srečajo v obdobju aktivnega poklicnega in družinskega življenja. Prav zato sta zgodnja prepoznava simptomov in čim hitrejša diagnostika ključna izziva pri obravnavi bolnikov z rakom debelega črevesa in danke.
Simptomi, ki jih ne smemo spregledati
Najpogostejši opozorilni znaki raka debelega črevesa in danke:
• kri v blatu,
• dolgotrajne spremembe v odvajanju blata (driska ali zaprtje),
• bolečine ali krči v trebuhu,
• nepojasnjena izguba telesne teže,
• dolgotrajna utrujenost ali slabokrvnost.
Če kateri od simptomov traja več kot nekaj tednov, je pomembno, da se posameznik posvetuje z zdravnikom.
MEDNARODNA TELEFONSKA