Tako kot po svetu tudi v Sloveniji potrebe po paliativni oskrbi naraščajo s staranjem prebivalstva in večanjem bremena neozdravljivih bolezni, med katerimi je tudi rak, za katerim vsako leto umre več kot 6.000 Slovencev in Slovenk.
Onkološki inštitut Ljubljana (OI) je s strani Evropskega združenja za internistično onkologijo (ESMO) ponovno prejel prestižni naziv ESMO Designated Centre of Integrated Oncology and Palliative Care za obdobje 2025–2027. Mednarodna akreditacija za center odličnosti v paliativni oskrbi potrjuje visoko raven strokovnosti, ki jo inštitut zagotavlja na področju integrirane onkološke in paliativne oskrbe, ter potrjuje kakovost in celostno obravnavo bolnikov, usmerjeno v izboljšanje kakovosti življenja bolnikov in svojcev.
Tim oddelka za akutno paliativno oskrbo OI v Sloveniji je edini, ki trenutno izvaja vse dejavnosti specializirane paliativne oskrbe, vključno s triažo, koordinatorstvom in 24-urnim telefonskim svetovanjem, bolnišnično, ambulantno in konziliarno obravnavo ter oskrbo na domu prek mobilne paliativne enote.
Dr. Maja Ebert Moltara, dr. med., vodja Oddelka za akutno paliativno oskrbo Onkološkega inštituta Ljubljana poudarja: “V zadnjih treh letih smo na našem specializiranem bolnišničnem oddelku za akutno paliativno oskrbo zaznali skoraj 20-odstotno rast obravnav (349 obravnav v letu 2020, 413 v 2023), ambulanta za zgodnjo paliativno oskrbo je prav tako beležila izrazito rast – število pregledov med leti 2020 in 2023 se je skoraj potrojilo (235 pregledov v letu 2020, 651 v 2023).”
Paliativna oskrba je celostna oskrba bolnika z neozdravljivo boleznijo v vseh obdobjih življenja ter podpora ne le telesnim simptomom, pač pa tudi psihološkim, socialnim in duhovnim stiskam. Pomemben del paliativne oskrbe je tudi podpora svojcem, ki so ključni pri obravnavni bolnikov, predvsem v njihovem zadnjem obdobju življenja.
Strokovnjaki izpostavljajo, da paliativna oskrba ne pomeni oskrbe v zadnjih dneh življenja, temveč je pomembno, da se jo uvede čim prej ob postavitvi diagnoze neozdravljive bolezni, ko je bolnik še v dobrem psihofizičnem stanju in lahko izraža svoje želje, pričakovanja, vrednote in ko se paliativno zdravljenje prepleta s specifičnim zdravljenjem osnovne bolezni, kot je npr. kemoterapija. Tako lahko multidisciplinarni tim različnih strokovnjakov, ki zagotavlja paliativno oskrbo, bolnika dobro spozna. Z napredovanjem osnovne bolezni paliativna oskrba postopoma prevzame celotno obravnavo bolnika in se nadaljuje vse do oskrbe v zadnjih dneh življenja, po smrti pa nudi podporo svojcem bolnika v obdobju žalovanja. Glavni cilj pravočasne, dostopne in celostne paliativne oskrbe je ohraniti ali izboljšati kakovost življenja ljudi.
Na fotografiji odličen tim Oddelka za akutno paliativno oskrbo Onkološkega inštituta Ljubljana.