Še verjamemo v znanost?

Na okrogli mizi »Še verjamemo v znanost?«, ki je potekala 18.4.2018 na Slovenski akademiji znanosti in umetnosti, so udeleženci soočili poglede na razmerje med znanostjo in mejno znanostjo. Strinjali so se, da kljub poplavi psevdoznanstvenih zatrjevanj, ki krepijo predvsem dvom na področju sodobne medicine ter sejejo strah med ljudmi, zdravnikom in znanosti zaupamo, še več – znanstveniki se po vseh doslej opravljenih raziskavah javnega mnenja v Sloveniji uvrščajo med najbolj zaupanja vredne poklice. In vendar je, v izogib negativnim posledicam psevdoznanstvenih trditev za javno zdravje, prebivalstvo potrebno verodostojno informirati in ozaveščati o pomenu preprečevanja nalezljivih in kroničnih nenalezljivih bolezni, varnosti zdravil in cepiv, krepiti zaupanje v znanost ter dosledno opozarjati na zavajajoče trditve.

Na okrogli mizi v organizaciji Mednarodnega foruma znanstvenoraziskovalnih farmacevtskih družb, ki je potekala na SAZU, so udeleženci razmišljali o razlogih in posledicah vse pogostejših izrazov nezaupanja v dosežke sodobne medicine. Tako smo zadnja leta priče glasnemu nasprotovanju obveznemu cepljenju, ki je ključno za preprečevanje širjenja nalezljivih bolezni. Zato so na Ministrstvu za zdravje lani okrepili komunikacijske aktivnosti o dobrobitih cepljenja, je pojasnila generalna direktorica Direktorata za javno zdravje Mojca Gobec, dr. med., in dodala: »Do lanskega leta smo opažali trend padanja precepljenosti, ta je bil še posebej zaskrbljujoč pri cepljenju proti ošpicam, ker ostaja realno tveganje, da bolezen uvozimo in se ta tudi razširi. Zato smo skupaj s pediatri že v lanskem letu začeli intenzivne aktivnosti za večjo informiranost tako strokovne kot splošne javnosti, s katero bi se približali predvsem tistim, ki te informacije potrebujejo., …. Ministrstvo za zdravje je naročilo obsežno študijo, da bi ugotovili, kdo so dvomljivci v cepljenje in kaj jih skrbi. Pokazala je, da manj kot polovica mater brezpogojno zaupa v cepljenje, ampak pokazala je tudi to, da je zelo majhen odstotek tistih, ki o cepljenju dvomijo, ter da obstaja slaba tretjina staršev, ki jih cepljenje skrbi in si želijo več pojasnil. Prav tem je treba več informacij in pojasnil tudi zagotoviti.«


Da se je nezaupanje v zdravnike posebej okrepilo decembra leta 2016, je pokazala javnomnenjska raziskava Ogledalo Slovenije, ki jo je opravila družba Valicon. Takrat je namreč zdravnikom zaupalo le še 14% anketiranih. Po zadnji meritvi iste raziskave, opravljeni v začetku tega meseca, zdravnikom sicer zaupa 40% anketiranih, znanstveniki pa so v samem vrhu zaupanja, takoj za gasilci in medicinskimi sestrami. Andraž Zorko iz družbe Valicon najnižjo stopnjo zaupanja zdravnikom, decembra leta 2016, pripisuje predvsem poročanju medijev: «Pogosto se zdi, da nekemu pojavu pripišemo večjo težo, zato ker je pozornost medijev večja od obsega problema. Tipičen primer so vegani in vegetarijanci. Če bi sodili po družbenih omrežjih, bi sklepali, da se tretjina prebivalstva pri nas tako prehranjuje, pa imamo le 4% veganov in vegetarijancev. Podobno je tudi s temi kampanjami proti cepljenju.«
Čeprav smo priče neslutenemu razvoju in inovacijam v zdravstvu, so področja, kjer medicina še nima vseh odgovorov. Ko so možnosti zdravljenja izčrpane, se onkološki bolniki pogosto zatekajo k alternativnim oblikam pomoči. Onkologinja dr. Simona Borštnar, dr. med., z Onkološkega inštituta Ljubljana meni, da imajo bolniki pravico vselej upati na ozdravitev, zdravniki pa dolžnost povedati resnico in pravico zdravljenje prilagoditi posameznemu bolniku: «Ko bolniku povemo, da mu z zdravili ne moremo več pomagati, da lahko lajšamo le še simptome, bolnik seveda ne izgubi upanja.


Normalno in človeško je, da upa, da se bo mogoče pozdravil s kakšno drugo metodo. Tukaj pa prihajajo na vrsto nepreverjene in celo zdravju škodljive metode, kot so na primer stradanje in soda bikarbona, ki lahko človeka v resnici ubije, ne pa mu pomaga.,… Alternativnih metod ne bomo izkoreninili, je pa treba pogledati, kdo jih ponuja. Teh ponudnikov namreč nihče ne nadzoruje in nihče ne kaznuje!«
Zavajajoče zdravstvene trditve so pogoste tudi pri drugih vrstah kroničnih bolezni. Tudi bolniki s sladkorno boleznijo so pogosto tarča prodajalcev različnih pripomočkov in prehranskih dopolnil, s katerimi naj bi bilo mogoče sladkorno bolezen pozdraviti. Prof. dr. Andrej Janež, dr. med., predstojnik KO za endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni UKCL opozarja: »Diabetologi smo zelo pozorni, zadržani in ostro odreagiramo, ko naletimo na alternativne oblike zdravljenja, še posebej, ker so polpretekli dogodki botrovali skorajšnji smrti treh mladih ljudi, ki jim je bilo svetovano, naj opustijo inzulinsko zdravljenje. Ob tem je v bistvu treba govoriti o mazaštvu in šarlatanstvu, ne le o alternativnih metodah, saj je bolnikom s sladkorno boleznijo tipa 1 inzulin življenjsko potreben.«


Najboljše zagotovilo za informirane odločitve o svojem zdravju je prav gotovo ozaveščenost prebivalstva. Tu imajo največjo moč mediji. A specializiranemu novinarstvu in poročanju o znanosti, slovenski medijski prostor zadnje desetletje ni naklonjen. Dragica Bošnjak, novinarka Delove priloge Znanost, ki ji je zapisana že skoraj štiri desetletja, ugotavlja, da je poročanje o znanosti za izdajatelje medijev navadno predvsem strošek. Toda po meritvah branosti, tako Bošnjakova, je priloga Znanost pri bralcih zelo dobro sprejeta in brana: »Delova priloga Znanost izhaja od leta 1986. Seveda se v vseh teh letih nismo mogli izogniti ponudbam, da bi pisali bolj prijazno, ampak smo vztrajali, čeprav niti v naši hiši nismo bili najbolj popularni. Učili smo se skupaj z našimi raziskovalci in znanstveniki, zaradi česar nas resno jemljeta tako strokovna kot najširša javnost. To se nam še danes obrestuje.« Z zdravstvenimi inovacijami, ki jih brez predaha razvijajo raziskovalci v inovativni farmacevtski industriji so nekoč neozdravljive bolezni postale dobro obvladljive kronične bolezni, inovativna zdravila, terapije in cepiva pa rešujejo življenja in znižujejo stroške zdravljenja in rehabilitacije. V naslednjih petih letih je pričakovati nove preboje v raziskavah in razvoju inovativne farmacevtske industrije, ki bodo dodobra spremenili življenja bolnikov: »Najbolj očiten preboj si obetamo na področjih raziskovanja CAR – T celične terapije, celične terapije za zdravljenje sladkorne bolezni, genske terapije, kombinacije zdravil proti raku, novih terapij za Alzheimerjevo bolezen in protibakterijskih monoklonskih protiteles. Rekla bi torej, da bo razvoj potekal predvsem v dveh smereh – na področju nalezljivih bolezni iščemo najbolj učinkovita zdravila, na področju kroničnih bolezni, ki predstavljajo kar 86% bremena vseh bolezni v Evropi, pa gre razvoj pričakovati v smeri bolj enostavne uporabe terapij, z manj neželenimi učinki in še večjo učinkovitostjo. Sam razvoj znanosti v farmacevtski industriji je zelo intenziven. Mnogi veste, da za novo zdravilo potrebujemo deset tisoč idej, da ena na koncu morda doseže bolnika. Za to pa je potrebnih deset do petnajsti let intenzivnih raziskav. Verjamem, da bo inovativna farmacevtska industrija v prihodnosti prispevala k boljšemu življenju bolnikov, pravzaprav vseh nas«, je razpravo »Še verjamemo v znanost?« sklenila članica uprave Mednarodnega foruma znanstvenoraziskovalnih farmacevtskih družb Anja Šalehar.

Print Friendly, PDF & Email

 

MENU