Svetovni dan paliativne in hospic oskrbe obeležujemo vsako leto na drugo soboto v oktobru po vsem svetu. Geslo letošnjega dneva je »Sočutna družba: skupaj za paliativno oskrbo«. Sočutje posameznika in skupnosti izboljšuje kakovost življenja, lajša trpljenje in spodbuja empatijo. Sočutje je temelj zdrave skupnosti, v kateri imamo vsi pomembno vlogo, da skrbimo drug za drugega. Sočutje posameznika in skupnosti izboljšuje kakovost življenja, lajša trpljenje in spodbuja empatijo.
Neozdravljiva bolezen prinaša številne stiske, s katerimi se soočajo bolniki in njihovi svojci. Paliativna oskrba lahko te stiske pomaga prepoznati in jih lajšati. Občutkom, ki spremljajo bolnika in ki lahko ovirajo sposobnost spoprijemanja z boleznijo ter poslabšajo kakovost življenja, bodo posvetili pozornost na letošnjem že 5. slovenskem kongresu paliativne oskrbe z naslovom »Živeti brez strahu«, ki poteka 13. in 14. oktobra v Ljubljani.
Po podatkih Svetovnega atlasa paliativne oskrbe naj bi vsako leto več kot 56,8 milijona ljudi potrebovalo paliativno oskrbo. Večina (67 %) je odraslih, starejših od 50 let, vsaj 7 % pa je otrok. Večina (54 %) je bolnikov, ki potrebujejo paliativno oskrbo pred zadnjim letom življenja. Breme neozdravljivih bolezni ter s tem povezane potrebe po paliativni oskrbi so ogromni.
Potrebe po paliativni oskrbi naraščajo s staranjem prebivalstva in povečanjem bremena neozdravljivih bolezni, med katerimi je tudi rak. Seveda pa so potrebe po paliativni oskrbi tudi pri drugih boleznih, kjer je v Sloveniji še veliko prostora za napredek. Za to bo potrebno vzpostaviti močno mrežo izvajalcev paliativne oskrbe na vseh ravneh zdravstvenega sistema po celi državi, za kar si že leta prizadevajo tudi v Slovenskem združenju za paliativno in hospic oskrbo pri Slovenskem zdravniškem društvu. Ob začetku 5. slovenskega kongresa za paliativno oskrbo je predsednica združenja in vodja oddelka za akutno paliativno oskrbo na Onkološkem inštitutu Ljubljana dr. Maja Ebert Moltara, dr. med., povedala: »Paliativna oskrba je celostna oskrba bolnika z neozdravljivo boleznijo v vseh obdobjih življenja ter podpora ne le telesnim simptomom, pač pa tudi psihološkim, socialnim in duhovnim stiskam. Pomemben del paliativne oskrbe je tudi podpora svojcem, ki so ključni pri obravnavni bolnikov, predvsem v njihovem zadnjem obdobju življenja. Z napredovanjem bolezni bolnik postaja v skrbi zase vse bolj odvisen od pomoči drugih, sooča se z vprašanji smiselnosti življenja, lastno minljivostjo, umiranjem in smrtjo. Pojavijo se občutek ranljivosti, žalosti, strahu, pa tudi hujše težave, kot sta anksioznost, depresija, panika, socialna in duhovna izolacija. Te neprijetne občutke lahko pomagamo bolniku in svojcem prepoznavati in lajšati s kakovostno, pravočasno in celostno paliativno oskrbo.«
V Sloveniji imamo v nekaterih regijah in ustanovah že zelo dobre izkušnje z izvajanjem paliativne oskrbe, ki jih velja izpostaviti, tudi kot vzpodbudo drugim. Paliativni timi so osnova za razvoj mreže paliativne oskrbe. Nekateri delujejo kot mobilne paliativne enote, danes skupno deluje šest mobilnih paliativnih timov (Onkološki inštitut Ljubljana, Splošna bolnišnica Jesenice, Murska Sobota, Novo mesto, UKC Ljubljana (za bolnike z amiotrofično lateralno sklerozo (ALS) in otroke) in UKC Maribor). Vendar pa še zaostajamo pri vzpostavitvi učinkovite in celovite mreže paliativne oskrbe, zlasti na specializirani ravni v bolnišnicah, ki vključuje tudi paliativne mobilne enote in bolnišnične oddelke.
»Na dnevni ravni namreč vsak dan bolj čutimo, da potrebe bolnikov in svojcev močno presegajo trenutne zmožnosti. Na Onkološkem inštitutu Ljubljana in v Državnem programu obvladovanja raka si zato prizadevamo zagotoviti kakovostno paliativno oskrbo za vse bolnike z rakom v državi. Želimo si, da se na področju razvoja paliativne oskrbe v Sloveniji naredijo hitrejši in odločnejši koraki s ciljem zagotavljanja celostne in neprekinjene paliativne oskrbe vseh bolnikov, ki takšno oskrbo potrebujejo. K oblikovanju celovite mreže paliativne oskrbe nas nenazadnje zavezujejo tudi zastavljeni cilji v okviru Državnega programa obvladovanja raka 2022-2026 in Evropskega načrta za boj proti raku,« je udeležence kongresa nagovorila strokovna direktorica Onkološkega inštituta Ljubljana izr. prof. dr. Irena Oblak, dr. med.
Več informacij: Onkološki inštitut Ljubljana – Novica (onko-i.si)
MEDNARODNA TELEFONSKA