7. aprila se je s pohodom na Šmarno goro pričela letošnja komunikacijska akcija ozaveščanja širše javnosti o problematiki raka pri moških in preventivi pred njim Zakorakaj k zdravju, ki jo Izvaja naše društvo sodelovanju z Onkološkim inštitutom Ljubljana, Ministrstvom za zdravje RS in Fakulteto za šport UL. Letos se akciji Pravi moški aktivno pridružujeta in jo podpirata Policija in Sindikat policistov Slovenije. Skupni pohod na Šmarno goro pomeni skupni korak k zdravju. Policisti bodo v svojih vrstah ozaveščali o moških rakih in zdravem načinu življenja s pomembno komponento – rednim gibanjem in slovensko javnost spodbujali k hoji. Pridružite se jim in svoje korake za zdravje objavljajte na spletni strani izogniseraku.si. Hoja je namreč naravno zdravilo brez stranskih učinkov.
Akcija Zakorakaj k zdravju je nadaljevanje vseslovenskega projekta – ozaveščanja o moških rakih Pravi moški, ki je bila prvič izvedena leta 2016 s ciljem, da bi v Sloveniji čim manj moških zbolelo za rakom in da bi čim več zbolelih premagalo bolezen. Letošnja akcija je nadaljevanje lanske in s sloganom Zakorakaj k zdravju poudarja pomen redne telesne dejavnosti, ki občutno zmanjša tveganje, da bi zboleli za rakom. Neaktiven življenjski slog je namreč eden najpomembnejših dejavnikov, ki lahko vodijo v težke bolezni – tudi raka.
Namen akcije je povabiti širšo javnosti k hoji, ki ima vrsto zdravilnih in blagodejnih učinkov; hoja je ena najbolj naravnih, učinkovitih, celovitih, varnih in dostopnih oblik vadbe; ko hodimo, korakamo k zdravju.
Slovenski policisti v skrbi za zdravje
V Policiji in Sindikatu policistov Slovenije z aktivnostmi in ukrepi spodbujajo kolegice in kolege k pridobivanju kompetenc za uspešno premagovanje vsakodnevnih obveznosti ter za zmanjševanje in odpravljanje škodljivih posledic stresa pri opravljanju poklicnih nalog. To je tudi razlog, da sta obe organizaciji podprli delo in prizadevanja Društva onkoloških bolnikov Slovenije pri ozaveščanju širše javnosti o problematiki raka pri moških ter se aktivno vključili v njihove projektne aktivnosti.
»Poklic policista je zagotovo stresen, tako zaradi nevarnosti, ki so ji policisti nenehno izpostavljeni pri opravljanju svojega dela, kot tudi zaradi obremenilnih situacij, kot so tragični prizori hudih nesreč, čustvene situacije, prizadetost in ranljivosti ljudi, ki so vpeti v zanje neprijetne dogodke. Poleg stresa na zdravje policistov vplivajo tudi velika delovna obremenitev, nenehno izmensko delo, ki ruši naravni bioritem, pomanjkanje časa, ki botruje izpuščenim ali hitrim, nezdravim obrokom itd. Policisti se sicer nenehno usposabljajo za svoje delo, kar vključuje tudi psihofizične treninge, poleg tega pa si prizadevamo, da bi jih skozi različne delavnice naučili obvladovanja stresa, tehnik sproščanja itd. Z različnimi letnimi preizkusi, kot so npr. policijske igre in druga športna tekmovanja, pa jih spodbujamo k redni in še bolj intenzivni telesni aktivnost, tudi v prostem času. Ta je namreč izjemno pomembna, saj z njo nevtraliziramo negativne učinke našega, sicer lepega in plemenitega poklica. V Policiji je od dobrih 8000 zaposlenih nekaj več kot 6000 moških. Zato smo se odločili, da se v Policiji pridružimo projektu Zakorakaj k zdravju in tako podpremo prizadevanja za bolj zdrav življenjski slog. Današnjega pohoda na Šmarno goro, ki jo policisti zelo dobro poznamo, saj smo jo zaradi bližine akademije že zdavnaj ‘vzeli za svoj kondicijski poligon’, se zato udeležujemo tudi zaposleni v policiji in upamo, da bo takšna gesta spodbudila tudi druge, da zase in svoje zdravje storijo nekaj več,« je dejal Žiga Planinec iz Policije.
Podobno bodo za zdravje skrbeli v Sindikatu policistov Slovenije: »Zavedamo se, da uslužbenci policije zaradi narave in zahtevnosti dela, pa tudi prepričanja, da je treba najprej pomagati drugim in šele potem sebi, prepogostokrat pozabijo nase in na lastno zdravje. Zato si prizadevamo, da sporočila, opozorila in nasveti članov Društva onkoloških bolnikov Slovenije v okviru projekta Pravi moški skrbi zase preko internih publikacij in obveščanja dosežejo čim več uslužbencev Policije in Ministrstva za notranje zadeve. Želimo, da se zavedajo pomena in vpliva zdravja na kakovost življenja ter da lahko z zdravim in aktivnim načinom življenja občutno zmanjšajo tveganje, da bi zboleli za rakom,« je povedal Adil Huselja, vodja projektne skupine Sindikata policistov Slovenije.
Statistični podatki o raku v Sloveniji
Slovenija sodi po umrljivosti raka pri moških med 10 držav v Evropi, kjer je rak med najpogostejšim vzrokom smrti, takoj za boleznimi srca in ožilja. Med značilne moške rake sodita rak mod in rak prostate. Moški pogosteje zbolevajo za rakom debelega črevesa, danke, pljučnega raka ter raka glave in vratu.
Obenem smo na tretjem mestu v Evropi po incidenci raka pri moških in na enajstem mestu po umrljivosti zaradi raka pri moških.
Vse to se odraža tudi na pričakovani življenjski dobi slovenskih moških. Pričakovana življenjska doba dečkov, rojenih leta 2014, je 77,9 let, kar je le malo nad povprečjem razvitih evropskih držav (76,6 let).
Podatke o pogostosti in umrljivosti za rakom pri moških v Sloveniji je strnila izr. prof. dr. Vesna Zadnik, dr. med., specialistka javnega zdravja z Onkološkega inštitut Ljubljana, Epidemiologija in register raka:
· V letu 2014 je za rakom zbolelo skoraj 14.000 prebivalcev Slovenije (54 % moških in 46 % žensk); ocena je, da jih bo leta 2017 zbolelo že blizu 15.000.
· V letu 2014 je za rakom umrlo blizu 6.000 Slovencev (56 % moških in 44 % žensk).
· V Sloveniji je konec decembra 2014 živelo več kot 98.000 ljudi, ki so se kdajkoli srečali z diagnozo rak.
· Od rojenih leta 2014 bo do svojega 75. leta starosti predvidoma za rakom zbolel eden od treh moških in ena od štirih žensk.
Več o statističnih podatkih o raku v Sloveniji si lahko ogledate tukaj.
Redna telesna dejavnost zmanjša tveganje, da bi zboleli za rakom
Redna telesna dejavnost zmanjša tveganje, da bi zboleli za rakom debelega črevesa za 52 %, pri raku prostate za 6 %, v obeh primerih ne glede na telesno maso.
Redna telesna dejavnost pozitivno vpliva na prognozo pri že zbolelih za rakom, saj zmanjša tveganje za ponovitev bolezni: pri raku debelega črevesa za 49 %, pri raku prostate pa zmanjša tveganje za smrt zaradi raka za 61 %. Redna hoja je v pomoč tudi onkološkim bolnikom pri okrevanju; med zdravljenjem je priporočljivo hoditi večkrat tedensko, intenzivnost pa je potrebno prilagoditi splošnemu počutju in telesni zmogljivosti.
Hoja – naravno zdravilo brez stranskih učinkov
· Hoja je preprosto in naravno gibanje, ob primerni intenzivnosti je tudi zelo udobna in varna.
· Hoja najbolj koristi srcu in pljučem, saj preprečuje srčne motnje in motnje krvnega obtoka.
· Hoja ne škoduje mišicam, v primerjavi s tekom pa tudi bistveno manj obremenjuje sklepe, vezi in mišice.
· Pri hoji je možnost poškodb minimalna, saj je med hojo napor manjši.
· Hoja sprošča in je odlična za vsakodnevno borbo proti stresu.
· Hoja je primerna za vse starostne skupine.
· Za hojo ne potrebujete posebne opreme. Malo spodbude, nekaj volje in že ste naredili korak v pravo smer: korak k zdravju in boljšemu počutju.
Doc. dr. Vedran Hadžić s Fakultete za šport je na podlagi ključnih in znanstveno preverjenih trditev o hoji, ki so v skladu s Harvardsko šolo javnega zdravja in njihovimi priporočili, predstavil t.i. Manifest o hoji, ki izpostavlja pomen hoje za izboljšanje kakovosti življenja in splošnega počutja: »Hoja znižuje krvni tlak, raven krvnega sladkorja in raven škodljivega holesterola ter zvišuje raven koristnega holesterola v krvi. Hoja krepi srce in ožilje, zmanjšuje delež maščevja v telesu in negativne posledice stresa ter preprečuje redčenje kostne mase. In kot je dejal že F. Nietzsche, so tudi vse resnično velike misli zasnovane med hojo.«
Pravi moški naj prehodi 10.000 korakov na dan
Priznana raziskovalka hoje, profesorica Tudor-Locke in kolegi, priporočajo spremljanje stopnje sedečega življenjskega sloga z uporabo števca korakov. V ta namen so sestavili priročna navodila o priporočenemu dnevnemu številu korakov za določene starostne in specifične populacije. Priporočeno število korakov je:
· Vsaj 10.500 korakov za predšolske otroke (4–6 let).
· Vsaj 11.500 korakov za otroke v osnovni šoli (deklice med 6–11 letom starosti).
· Vsaj 13.500 korakov za otroke v osnovni šoli (fante med 6–11 letom starosti).
· Vsaj 10.500 korakov za mladostnike (12–19 let).
· Vsaj 7.500 korakov za odrasle (20–65 let).
· Vsaj 7.500 korakov za zdrave starejše (>65 let).
· Vsaj 7.000 korakov za osebe z gibalnimi težavami ali kroničnimi boleznimi.
Redna hoja pomeni, da naj zdravi moški prehodijo 10.000 korakov vsak dan, tisti s težavami in starejši pa vsaj 7.000.
Po ideje za zdrave sprehode na Naj lokacije
Da bi sporočilo o blagodejnih učinkih hoje doseglo čim več Slovenk in Slovencev ter jih dodatno spodbudilo k hoji, smo na spletni strani izogniseraku.si odprli podstran Naj lokacije; tu lahko objavite svoje prehojene poti in jih izmerite v korakih, delite nasvete za manj znane in še neodkrite poti in se tako medsebojno spodbujate. Akcijo in njene pohodniške dogodke in nagradne igre za najbolj pridne pohodnike lahko spremljate tudi na Facebook strani Pravi moški.
Ambasadorji
V naših prizadevanjih nas podpirajo tudi naši ambasadorji: glasbenik Aleksander Mežek, gledališka igralka Ana Dolinar Horvat, Marjan Doler, prostovoljec Društva onkoloških bolnikov Slovenije ter gledališki igralec Janez Starina.
Pravi moški hodi vsak dan. Pravi moški se izogiba slabim razvadam. Pravi moški je pozoren na telesne spremembe, ne okleva, pravočasno obišče zdravnika in se odzove na vabilo programa SVIT.
Sodelovanje v akciji pomeni korak v pravo smer. Pridružite se nam!
Foto: Mateja Jordovič Potočnik
MEDNARODNA TELEFONSKA