Teden boja proti raku materničnega vratu

V drugi polovici meseca januarju obeležujemo evropski teden boja proti raku materničnega vratu. S to diagnozo se je Slovenija uspešno soočila s pomočjo presejalnega programa ZORA, po zaslugi katerega se je v zadnjih 15 letih število na novo odkritih primerov tega raka več kot prepolovilo. Dosedanji dosežki nas bi morali navdihovati in nam predstavljati še dodatno spodbudo za boljšo skrb za lastno zdravje.  Glede na izjemne rezultate v programu ZORA bi lahko Slovenija postala celo ena izmed evropskih držav z najmanjšim bremenom tega raka.

V Sloveniji zdravniki skoraj vsak drugi dan odkrijejo novo bolnico z rakom materničnega vratu. Vsaka četrta obolela ženska zaradi njega tudi umre. Zato je izjemnega pomena, da vemo, kako se zaščititi pred njim in kaj storiti, če zbolimo. Skoraj vse oblike raka materničnega vratu so posledica trajne okužbe z določenimi visokorizičnimi genotipi humanih papilomskih virusov (HPV), s katerimi se vsaj enkrat v življenju okuži 50–80 odstotkov spolno aktivnih žensk.

Dejavniki tveganja

Med dejavniki tveganja za okužbo s HPV so začetek spolnega življenja v zgodnji mladosti in številni spolni partnerji.  Vsaka dolgotrajna okužba s HPV ne pomeni nujno predrakave spremembe ali raka. Pri večini sicer okužba spontano izzveni, pri nekaterih pa se razvije trajna okužba, ki lahko povzroči raka materničnega vratu, večino rakov zunanjega spolovila, nožnice, zadnjika in kar 90 odstotkov genitalnih bradavic. Razvoj bolezni pospešujejo tudi splošno pomanjkanje imunske odpornosti organizma, več kot petletna uporaba kontracepcijskih tablet, kajenje in velikost ter obsežnost okuženega mesta.

Za rakom materničnega vratu najpogosteje zbolijo ženske, stare od 26 do 45 let, predrakave spremembe pa se večinoma pojavijo že nekaj let prej. Da bi raka na materničnem vratu odkrili dovolj zgodaj,  je treba hoditi na redne ginekološke preglede in odvzeme brisa. Če je izvid testa PAP pozitiven in je pozitiven tudi test HPV, zdravniki opravijo kolposkopijo, neboleč pregled, pri katerem ginekolog s pomočjo optične povečave pregleda maternični vrat in odvzame delček tkiva za histopatološke preiskave.

Simptomi

Najpogostejši simptom raka materničnega vratu je nenormalna krvavitev iz nožnice. Ta lahko nastopi po menopavzi ali kot ponavljajoča se nepravilna ali huda oblika krvavitve pri ženskah z redno menstruacijo. Ena od treh žensk, ki krvavijo po menopavzi, ima to vrsto raka. Simptomi, kot so bolečine v spodnjem delu trebuha, križu, težave pri odvajanju seča ali blata, so lahko že znak napredovale bolezni. Zato je pomembno, da se pri vsaki nenormalni krvavitvi iz nožnice posvetujete s svojim ginekologom. Pri ženskah, ki ne hodijo na ginekološke preglede in pridejo najpogosteje na pregled šele zaradi krvavitve, praviloma že s prostim očesom opazijo vidno spremembo materničnega vratu, ki je v takšnih primerih navadno že v razširjeni obliki, bolezen pa je pozneje vse težje zdraviti. Kadar je pacientka zdravljena zaradi začetnega raka, je verjetnost, da se bo rak znova pojavil, zelo majhna. Bolnice, ki jih zdravijo zaradi začetne oblike raka, lahko preživijo dobo petih let v več kot 80 % primerov.

Oblike zdravljenja

Najpogostejša oblika zdravljenja za ženske z rakom materničnega vratu je histerektomija ali kirurška odstranitev maternice, ki jo po navadi izvajajo v začetnem stadiju bolezni. Če se rak še ni razširil iz maternice, lahko namreč s histerektomijo z veliko verjetnostjo ozdravimo bolezen. V času operacije običajno odstranijo jajcevode in jajčnike ter bližnje bezgavke. Patolog nato pregleda tkivo in ugotovi, do kam se je razširil rak. Če je rak že v napredovali obliki, zdravljenje poteka v obliki obsevanja, ki ga v določenih primerih dopolnijo s sistematskim citostatskim zdravljenjem. Z razvojem medicine pa vsekakor vedno bolj težimo k temu, da bi z zdravljenjem povzročili čim manj dodatnih težav in bolnicam omogočili čim bolj kakovostno življenje.

Med ženske, ki spadajo v tvegano skupino za pojav raka materničnega vratu, so tiste, ki imajo oslabljen imunski sistem. Zato je izjemnega pomena, da zaužijemo dovolj potrebnih vitaminov in mineralov, predvsem z ustrezno in zdravo prehrano. Ženske, katerih vnos  vitaminov C in B9 je nizek, so kar sedemkrat bolj izpostavljene pojavu predrakavih sprememb na materničnem vratu. Izjemno učinkovita v boju zoper viruse naj bi bila tudi folna kislina, tudi ko so ženske že okužene. Začetek spolnih odnosov pri zgodnji starosti in menjavanje spolnih partnerjev lahko močno povečata tveganje za okužbo s HPV. Med dejavniki tveganja so tudi večje število porodov, izpostavljenost nekaterim kemikalijam, kajenje in neurejene higienske razmere. Cepljenje proti HPV pa seveda velja za najuspešnejši preventivni ukrep za preprečevanje nastanka raka materničnega vratu, predvsem pri populaciji mladih žensk.

Prevenitva, presejanje in cepljenje

Zaradi učinkovitega presejalnega programa ZORA se Slovenija v zadnjih letih že uvršča med evropske države z najmanjšim bremenom tega raka. V Sloveniji program že kaže izjemne rezultate, saj se je incidenca raka materničnega vratu prepolovila. Programa  se redno udeležuje več kot 70 % slovenskih žensk v starosti od 20 do 64 let.  »V letu 2017 smo v Sloveniji zabeležili rekordno majhno število novih primerov raka materničnega vratu, in sicer le 82, kar je zagotovo razveseljivo, moramo pa biti zaradi majhnega števila novih bolnic pri interpretaciji zadržani in počakati še kako leto ali dve,« pravi dr. Urška Ivanuš, dr. med., specialistka javnega zdravja in vodja Državnega programa ZORA z Onkološkega inštituta Ljubljana.

17. novembra lani je Svetovna zdravstvena organizacija lansirala globalno strategijo za eliminacijo raka materničnega vratu in pozvala vse države, da v naslednjem desetletju dosežejo  90-odstotno precepljenost proti HPV in 70-odstotno pregledanosti žensk v presejalnem programu, ki ga v programu ZORA v Sloveniji že izpolnjujemo. Cilj, da bo 90 % žensk s predrakavimi in rakavimi spremembami materničnega vratu ustrezno zdravljenih,  v Sloveniji prav tako že dosegamo. Strokovnjaki programa ZORA in Onkološkega inštituta Ljubljana verjamejo, da trend zmanjševanja bremena raka materničnega vratu v zadnjih letih nedvomno kaže, da je Slovenija, podobno kot nekatere druge države z dobro organiziranim presejalnim in cepilnim programom, na poti k eliminaciji raka materničnega vratu.

Pripravila: Mojca Vivod Zor

Onkološki inštitut Ljubljana je bil novembra lani pobudnik za osvetlitev grajske skale na Bledu v turkizni barvi v okviru obeležitve globalne strategije Svetovne znanstvene organizacije – World Health Organization (WHO) za popolno eliminacijo raka materničnega vratu. Stroka je namreč enotna, da s cepljenjem proti HPV in presejalnimi programi lahko preprečimo skoraj vsak nov primer raka. Osvetlitev krajevnih znamenitosti je prikaz enotnosti 194 držav pri tej zgodovinski in globalni zavezi. Glede na izjemne rezultate v programu ZORA bi lahko Slovenija postala celo ena prvih evropskih držav, ki bi ji uspel ta podvig.

Mesarski most v Ljubljani se je lani novembra obarval turkizno in simbolno obeležil zavezo Slovenije k eliminaciji raka materničnega vratu. Nad njim pa je v vijolični svetlobi žarel Ljubljanski grad ob svetovnem dnevu ozaveščanja o raku trebušne slinavke.