Drugo soboto v oktobru obeležujemo svetovni dan paliativne in hospic oskrbe, ki letos poteka pod sloganom: »Moja oskrba, moje udobje.« Strokovnjaki Onkološkega inštituta Ljubljana in Slovenskega združenja za paliativno in hospic oskrbo (SZPHO) pozivajo, da naj paliativna oskrba tudi med pandemijo COVID-19, kljub težjim pogojem dela, poteka čim bolj nemoteno še naprej. Kot družba ter zdravstveni in socialni sistem moramo poskrbeti za zagotavljanje dostojanstva in potreb umirajočih tudi v tem obdobju. SZPHO je ob svetovnem dnevu v sodelovanju z zaposlenimi OI pripravil kratek film, ki preko zgodbe bolnice prikazuje pomen celostnega pristopa v paliativni oskrbi ter potrebnega strokovnega znanja in s katerim želijo spodbuditi pogovore o paliativni oskrbi v družbi.
Ukrepi bolnišnic za zaščito pred okužbo z novim koronavirusom zahtevajo drugačne pristope v paliativni oskrbi
Pandemija COVID-19 vpliva na spremenjeno in marsikje tudi okrnjeno delovanja zdravstvenega sistema po celem svetu in tudi v Sloveniji, kar vpliva tudi na oteženo zagotavljanje paliativne oskrbe bolnikov in svojcem. V vrhuncu epidemije je v enem dnevu zaradi okužbe COVID-19 v Sloveniji umrlo do največ 6 bolnikov, bolnikov z rakom pa umre na dan povprečno 15.
Zaradi epidemije COVID-19 je tudi na Onkološkem inštitutu Ljubljana (OI), kot v drugih zdravstvenih ustanovah, prišlo do številnih organizacijskih sprememb, vse s ciljem zmanjšanja verjetnosti vnosa virusa v bolnišnico, zato da zdravljenje bolnikov z rakom lahko poteka nemoteno. Eden od zgodnejših ukrepov je bila prepoved obiskov, vendar je OI ves čas omogočal slovo svojcem umirajočih.
Delo Oddelka za akutno paliativno oskrbo OI med epidemijo
Oddelek za akutno paliativno oskrbo (OAPO) bolnikom zagotavlja potrebno celostno obravnavo in hkrati omogoča obisk najbližjih ter slovo. V prvih dveh mesecih epidemije, med 15. 3. in 15. 5. 2020, so obravnavali 65 bolnikov (30 % več kot 2019), 38 od teh je na oddelku tudi umrlo (leta 2019 v istem obdobju 7 smrti). Vodja OAPO dr. Maja Ebert Moltara, dr. med.,: ”Podporo svojcem smo izvajali zelo prilagojeno razmeram, večinoma preko telefonskih pogovorov ali v obliki kratkih srečanj v času obiskov. V času razglašene epidemije so se pokazale šibkosti trenutnega zdravstvenega sistema, predvsem trenutno še nezadostno urejene mreže paliativne oskrbe, na drugi strani bolniki zaradi strahu pred okužbo niso želeli po pomoč v bolnišnico in so s težavami čakali do najhujših zapletov, ki so bili zato bolj pogosti in intenzivni.”
Telefon kot najboljše orožje za podporo paliativnim bolnikom v kriznih razmerah
Strokovnjaki OAPO so med epidemijo iskali nove pristope pri podpori paliativnih bolnikov v oskrbi na domu, pri čimer se je kot najbolj uporaben izkazal telefon, včasih celo pomembnejši kot zdravila. Dr. Maja Ebert Moltara: ”Preko telefona smo bolnike »pregledovali«, jim svetovali, poslušali, jih podpirali, predvsem pa aktivno redno spremljali. Kadar smo zaznali postopno poslabšanje, smo vnaprej načrtovali pravočasen sprejem v bolnišnico in podporo vseh v temu času. Mnogo tesneje kot običajno smo sodelovali z zdravstvenim sistemom ob bolniku na domu in skupaj ovrednotili klice v dežurne centre. Marsikdo od bolnikov ni želel v bolnišnico, potreboval je le ustrezno podporo (prilagoditev terapije, pogovor, nasvet zdravniku na terenu). V času epidemije je bilo namreč veliko bližnjih doma in je bilo velikokrat pomembneje svetovanje in podpora preko telefona kot sprejem v bolnišnico.” Strokovnjaki OI so bili po telefonu na voljo tudi številnim zdravstvenim delavcem iz drugih ustanov (urgence, zdravstveni domovi…) in bolnikom ter njihovim bližnjim, ne glede na to, iz katerega dela Slovenije so klicali, vse z namenom, da zagotovijo čim boljšo podporo bolnikom v domačem okolju, da zmanjšajo nepotrebne sprejeme v bolnišnico oziroma kadar so bili sprejemi potrebni, da se izvedejo koordinirano z vsemi vključenimi službami.
Izkušnje prvih mesecev epidemije COVID-19 so pokazale, kako pomembna in zaželena je telefonska podpora, zato ji paliativni tim OI še naprej posveča veliko pozornosti in energije kot osrednje orožje za podporo bolnikom v tem kriznem obdobju. Za izboljšanje dostopnosti paliativne oskrbe je izjemno pomembno tudi sodelovanje vseh struktur v zdravstvu, ki zagotavljajo podporo paliativnim bolnikom, ter projekt Mobilni tim, v katerem omenjena odprta telefonska linija predstavlja tudi ključni element in ki ga OI skuša vzpostaviti že nekaj časa.
Igrani film za spodbujanje pogovorov v družbi o paliativni oskrbi
Slovensko združenje paliativne in hospic oskrbe je v sodelovanju z zaposlenimi OI z oddelka OAPO pripravilo kratek predstavitveni igrani film, ki preko zgodbe bolnice in njene družine prikazuje pomen celostnega pristopa v paliativni oskrbi in potrebnega strokovnega znanja. Z njim želijo spodbuditi pogovore o paliativni oskrbi v družbi. Film je dosegljiv na www.szpho.si in na tej povezavi: https://www.youtube.com/watch?v=kJGimWlPq8w&feature=emb_logo.
Paliativna oskrba ohranja vrednote posameznika in dostojanstvo življenja
Paliativna oskrba zagotavlja čim boljšo kakovost življenja bolnikom s kroničnimi neozdravljivimi boleznimi, ne glede na starost, nudi pa tudi podporo njihovim svojcev, tako v času bolnikove bolezni kot po smrti v obdobju žalovanja. Izvajati se mora celostno, neprekinjeno in integrirano z ostalimi temeljnimi strokami. V svojem zgodnjem obdobju se aktivno prepleta s specifičnim zdravljenjem, kasneje prehaja v pozno fazo in fazo umiranja. Njen cilj je ohranjanje vrednot posameznika in dostojanstva življenja.
Nova opredelitev paliativne oskrbe poudarja njen širši koncept
Lani je Mednarodno združenje hospic in paliativne oskrbe (IAHPC) oblikovalo posodobljeno opredelitev paliativne oskrbe. Dosedanja opredelitev Svetovne zdravstvene organizacije iz leta 2002 je omejevala paliativno oskrbo na neozdravljive bolezni, nova pa sedaj vključuje tudi bolnike s hudimi, kroničnimi in zapletenimi stanji, ki bolnika izpostavljajo trpljenju, a so lahko prehodna, če jih pravočasno in ustrezno zdravimo: ”Paliativna oskrba je aktivna celostna oskrba posameznikov vseh starosti, ki imajo resne zdravstvene težave zaradi hude bolezni, zlasti tistih ob koncu življenja. Njen cilj je izboljšati kakovost življenja bolnikov, njihovih družin in njihovih negovalcev.”
Več informacij o paliativni oskrbi:
http://www.onkologija.org/wp-content/uploads/Zgibanka-PaliativnaOskrba_2020_zaSplet.pdf
http://www.paliativnaoskrba.si/
MEDNARODNA TELEFONSKA