Opis bolezni in statistični podatki
Anatomija limfatičnega tkiva
Primarna limfatična organa sta : kostni mozeg (v vretencih, rebrih, lobanji, medeničnih kosteh, stegnenicah in nadlahtnicah) in pri¾eljc (za prsnico). V njih se nahajajo predstopnje limfatičnih celic, ki tu zorijo, zrele celice prehajajo v sekundarna limfatična tkiva, kjer prepoznavajo različne antigene.
Sekundarna limfatična tkiva so: bezgavke (limfne ¾leze), vranica in limfatično tkivo v sluznicah ( ¾rela, prebavil, pljuč).
Bezgavke so razporejene po celem telesu, tako da se lahko vanje steka limfa, ki prinaša antigene iz vseh organov. Bezgavke so sestavljene iz ovojnice, skorje, sredice in sinusov.
Vranica se nahaja v trebuhu, levo zgoraj. Sestavljena je iz rdeče pulpe, ki deluje kot filter za antigene in krvne celice, ter bele pulpe, ki ima podobno zgradbo kot bezgavke.
Zgodovina bolezni in definicija
Leta 1832 je angleški zdravnik Thomas Hodgkin prvi opisal bolezen. Poročal je o sedmih primerih bolnikov z močno povečanimi bezgavkami in vranico. Po njem so nekatere od novotvorb limfatičnega tkiva poimenovali Hodgkinova bolezen.
Maligni limfomi nastanejo z maligno preobrazbo ene celice limfatične vrste B, T ali NK (naravnih celic ubijalk). Glede na izvor maligne celice, histološko in klinično sliko, potek in prognozo delimo maligne limfome na:Hodgkinove limfome (HL) in NeHodgkinove limfome (NHL).
Razširjenost bolezni
Maligni limfomi predstavljajo od 2,5-5% vseh rakov. Za HL najpogosteje zbolevajo mladi med 15. in 34. letom in starejši po 50. letu. Pogostnost zbolevanja pri NHL pa narašča s starostjo med 20. in 79. letom.
Poglejte si še:
- Pot k okrevanju
- Vprašanja strokovnjakom
- Nasveti za vsakdanje ¾ivljenje
- Nasveti za obisk pri zdravniku
- Viri in literatura







