Nasveti za vsakdanje življenje
Večinoma se ljudje šele ob soočanju z boleznijo bolj jasno zavemo, kako dragoceno je zdravje in da ni samoumevno. Mnogi ugotavljajo, da so za svoje zdravje premalo skrbeli, zato se odločijo drugače zaživeti. Znano je, da z zdravim načinom življenja lahko pomembno vplivamo na krepitev svojega zdravja. Zanj pa je potrebno skrbeti vsak dan. Zatorej vam ponujamo nekaj nasvetov.
Prehrana
Prehrana bolnika z rakom se bistveno ne razlikuje od uravnotežene varovalne prehrane zdravega človeka; mora pa mu zagotoviti povečane energijske in beljakovinske potrebe. Bolnik mora vzdrževati normalno prehranjenost, kondicijo in dobro počutje. Nobeno živilo ne vsebuje vseh hranilnih snovi, zato je potrebno jesti raznovrstno, pestro hrano.
V procesu zdravljenja ali ob drugih bolezenskih zapletih pa je skrbno načrtovana prehrana (prehranska terapija) bistvenega pomena. Bolniku omogoča ponovno izgradnjo poškodovanih telesnih tkiv in povečuje njegovo sposobnost, da se ubrani pred okužbami.
Ne nasedajte "dietam proti raku" in zmotnim teorijam, da je mogoče rakavo celico uničiti s stradanjem.
Več o prehrani si lahko preberete v reviji Okno. V vsaki številki pa lahko najdete tudi obilo receptov za pripravo zdrave hrane.
Telesna aktivnost
Tudi za bolnike z rakom je telesna aktivnost pomembna. Redna telovadba krepi telo in njegovo imunsko odpornost, hkrati pa povzroči tudi pozitivne psihične spremembe – dviga samozavest in samopodobo, zmanjšuje depresivnost.
Najboljša oblika vsestranske telovadbe je kombinacija hoje in teka – trikrat tedensko po eno uro. Vendar pa je rednost telovadbe pomembnejša od njene oblike. Če ste navdušeni npr. nad plavanjem ali tenisom in ste zanju telesno sposobni, si izberite to. Ostanite pa vedno v mejah "varne" aktivnosti. Praktično pravilo: telovadba je varna, dokler se lahko ob njej pogovarjamo, pa čeprav malo zadihano.
Če ste vezani na posteljo ali se težko gibljete, vadite nazorno predstavljanje slik, v katerih se vidite, kako telovadite. S tem si zbudite pričakovanje večje telesne sproščenosti in priznavate nujnost potreb svojega telesa. Kolikor zmorete, pa vadite v postelji ali se sprehodite po sobi.
Kakšen koristen nasvet o telesni vadbi lahko najdete skoraj v vsaki številki revije Okno.
Obvladovanje stresa
Mnogi ugotavljajo, da se jim je bolezen pojavila po zelo stresnih dogodkih v njihovem življenju, zaradi katerih so dalj časa doživljali hude čustvene pretrese in depresijo. Te povezave so tudi znanstveno potrjene in stanje stresa je podrobno raziskano. Stres je odgovor posameznika na dražljaje – stresorje (telesne, psihične, socialne), ki ogrožajo njegovo ravnovesje. Če se kopičijo, ponavljajo in jih ne zmoremo ali ne znamo obvladovati, vodi to do "negativnega stresa", ki pusti trajne posledice.
Znaki stresa so telesni (glavobol, težave s spanjem, dihanjem, prehladi, pekoča zgaga, razbijanje srca, znojenje, alergije, driska, zaprtje) in duševni (pomanjkanje samospoštovanja, zbranosti, neodločnost, strah, potrtost razdražljivost, pozabljivost).
Za obvladovanje stresa je pomembno, da prepoznam znake stresa, krepim samospoštovanje in pozitivno mišljenje, upoštevam lastne potrebe, izražam svoja čustva in mnenja, si vzamem čas za sprostitev in prijatelje, skrbim za telesno vadbo in duševno zdravje. Če se kljub temu stopnjujejo napetost, nemoč, brezvoljnost, nespečnost, poiščem strokovno pomoč.
Več o stresu si lahko preberete v Okno,13/2, 1999 in Okno, 19/2, 2005.
Poglejte si še:
