Danes, 15. junija, prvič obeležujemo evropski dan paliativne oskrbe, s katerim želi Evropsko združenje za paliativno oskrbo opozoriti na pomen tega področja in poudariti potrebo po večji in pravočasni dostopnosti storitev paliativne oskrbe, ki naj bo sestavni del zdravstvenega sistema. Paliativna oskrba zagotavlja celostni pristop k lajšanju telesnih, duhovnih in psihosocialnih potreb bolnikov z neozdravljivo boleznijo in njihovih bližnjih.
Pomembno je, da se paliativna oskrba prične zgodaj ob diagnozi neozdravljive bolezni, ko je bolnik še v dobrem psihofizičnem stanju in ko se paliativno zdravljenje prepleta s specifičnim zdravljenjem osnovne bolezni. Tako lahko multidisciplinarni tim različnih strokovnjakov, ki zagotavlja paliativno oskrbo, bolnika dobro spozna, predvsem njegove želje in vrednote. Z napredovanjem osnovne bolezni paliativna oskrba postopoma prevzame celotno obravnavo bolnika in se nadaljuje vse do oskrbe v zadnjih dneh življenja, po smrti pa nudi podporo svojcem bolnika v obdobju žalovanja. Glavni cilj pravočasne, dostopne in celostne paliativne oskrbe je ohraniti ali izboljšati kakovost življenja ljudi. »Iz izkušenj na našem oddelku akutne paliativne oskrbe in obiskov na domu z mobilno enoto lahko zagotovim, da si bolniki, ki zbolijo za neozdravljivo boleznijo, želijo čim boljšega zdravljenja ter čim daljše in kakovostno življenje. In ko napoči čas umiranja, si želijo tudi dostojne smrti, če je le možno v domačem okolju, obdani s svojimi bližnjimi in z občutkom varnosti, da v sistemu obstaja nekdo, ki ga lahko pokličejo, če oziroma ko nastopijo težave. In tu nastopi vloga paliativne oskrbe,« pojasnjuje dr. Maja Ebert Moltara, dr. med., vodja Oddelka akutne paliativne oskrbe (OAPO) na Onkološkem inštitutu Ljubljana (OI) in predsednica Slovenskega združenja paliativne in hospic oskrbe (SZPHO).
Vir: Onkološki inštitut Ljubljana – Novica (onko-i.si)
Preberite več v zgibanki Paliativna oskrba
MEDNARODNA TELEFONSKA