Onkološki inštitut priporoča onkološkim bolnikom cepljenje proti COVID-19

Onkološki bolniki in tisti, ki so raka preboleli v preteklosti, imajo ob okužbi s SARS-Cov-2 pomembno večje tveganje za hud potek bolezni COVID-19. Med hud potek bolezni štejemo sprejem v bolnišnico, sprejem na intenzivni oddelek in celo morebitno smrt. Cepljenje onkoloških bolnikov postaja z razvojem novih različic virusa čedalje bolj pomembno, saj bolj nalezljive različice hitro postanejo prevladujoče. To povečuje verjetnost okužbe, s tem pa tudi verjetnost za hud potek bolezni. Cepljenje s cepivi, ki so na voljo, je nekoliko manj učinkovito pri popolnem preprečevanju zbolevnosti, še vedno pa učinkovito preprečuje hud potek bolezni.

Onkološki bolniki imajo lahko večje tveganje za hud potek bolezni zaradi starosti, onkološke bolezni, onkološkega zdravljenja in drugih spremljajočih bolezni. Tveganje za hud potek bolezni se s starostjo veča, vendar tudi za mlajše bolnike velja, da so pomembno bolj ogroženi, kot če raka ne bi imeli. Pri onkoloških bolnikih s COVID-19 lahko pride tudi do nezaželenega zamika v diagnostiki in zdravljenju onkološke bolezni, še posebej pri osebah, ki zbolijo s hudo obliko. Zamik v zdravljenju raka pa poslabša izid bolezni. Zato je izjemno pomembno, da se onkološki bolniki cepijo proti COVID-19.

Cepiva so lahko pri nekaterih bolnikih z oslabljenim imunskim sistemom (zaradi raka ali zaradi onkološkega zdravljenja) manj učinkovita kot pri ostalih. To ni razlog, da bi s cepljenjem odlašali ali ga zavračali, saj vsaka dodatna zaščita zmanjša verjetnost hudega poteka bolezni. Je pa to dodaten razlog in spodbuda, da naši bolniki upoštevajo epidemiološke ukrepe za preprečevanje prenosa okužbe. Za čim boljši imunski odziv na cepljenje pa je tudi pomembno, da onkološki bolnik prejme vse predpisane odmerke cepiva v predpisanem časovnem zamiku.

Vsa cepiva, ki so v Sloveniji registrirana, so varna in učinkovita, za posamezno cepivo pa se bolnik sedaj lahko odloča tudi sam. Za čim hitrejšo precepljenost je inštitut omogočil cepljenje onkoloških bolnikov na Onkološkem inštitutu,  skladno z nacionalno strategijo cepljenja. Tako je bilo od konca marca na inštitutu cepljenih preko 1.000 onkoloških bolnikov.

Razumemo, da v družbi obstaja določeno nezaupanje v nova cepiva, a hkrati poudarjamo, da Onkološki inštitut že od ustanovitve leta 1938 dalje deluje na podlagi zaupanja v znanost. To je predpogoj, da lahko svojim bolnikom omogočamo najbolj sodobno diagnostiko in zdravljenje, ki sta v zadnjih desetletjih izjemno napredovala in posledično tudi izboljšala preživetja naših bolnikov. Vse več rakov diagnosticiramo zgodaj in vse več bolnikov z rakom se pozdravi in živi polno in kakovostno življenje. Na podlagi istih znanstvenih pravil, s pomočjo katerih se razvija onkološka stroka, pa se razvija tudi epidemiološka stroka. Zato na Onkološkem inštitutu  z enako vero, kot uvajamo sodobno diagnostiko in zdravljenje, podpiramo tudi uporabo cepiv proti COVID-19. Nekatere od tehnologij, ki se uporabljajo za obvladovanje pandemije COVID-19 s cepljenjem (cepiva mRNA), izhajajo prav z onkološkega področja in jih poznamo ter proučujemo že vrsto let.

Koristi cepljenja brez dvoma odtehtajo morebitne stranske učinke cepljenja. Tako naše izkušnje na Onkološkem inštitutu kot študije iz tujine kažejo, da neželeni učinki po cepljenju pri onkoloških bolnikih niso hujši kot pri ostalih.

Če imajo onkološki bolniki pomisleke zaradi zdravljenja ali sočasnih bolezni, naj se posvetujejo z osebnim zdravnikom in lečečim onkologom. Bolniki na visokodoznem zdravljenju in po presaditvi krvotvornih matičnih celic pa naj sledijo priporočilom hematologov.

V zaključku apeliramo na naše bolnike, naj se ne ozirajo na različne zavajajoče informacije, ampak poslušajo stroko. S cepljenjem bodo zavarovali sebe, svoje bližnje in tudi pomagali k precepljenosti populacije.

 

Onkološki inštitut Ljubljana

Print Friendly, PDF & Email

 

MENU